Lk 12,13–21

NaJVEČJI BOGATAŠ

Jezus nam v današnji Božji besede naroča, naj skrbimo, da bomo bogati v Bogu.

Ali moraš, če hočeš postati bogat v Bogu, živeti v pomanjkanju zemeljskih dobrin? Nikakor. Reven človek more biti prav tako daleč od Boga kakor bogataš, saj človeka ne bliža Bogu revščina sama po sebi in ga ne oddaljuje od Boga bogastvo samo po sebi. Nekdo more biti bogat, a na bogastvo prav nič navezan: če je navezan na Boga, je bogat v Bogu. Nekdo more biti reven, a je zaradi tega zagrenjen, hlepi po bogastvu, zavida vsem, ki imajo več od njega, vidi vso svojo srečo v zemeljskih dobrinah – ta gotovo ni bogat v Bogu.

Jezus v evangeliju pogosto svari pred bogastvom. Tega ne dela, ker bi bilo bogastvo  zlo samo v sebi, temveč ker ve, da je človek, ki je bogat, v neprestani nevarnosti, da ga sla po imetju popolnoma prevzame. Kopičenje imetja bogataša ne zadovolji, temveč le podžiga njegov pohlep. Bolj temu pohlepu popušča, manj je bogat v Bogu.

Živel je bogataš, ki je spravil v svojo last skoraj vso obsežno dolino. Imel je oskrbnika, katerega je cenil zaradi njegove poštenosti, a se je rogal njegovi dobrosrčnosti in globoki veri.

Nekega jutra je ta oskrbnik boječe potrkal na bogataševa vrata: Gospodar, ne bodite hudi, da vas motim. Povedati vam moram, kar se mi je zgodilo v snu: glas, ki je bil zelo razločen, mi je rekel, da bo to noč umrl najbogatejši človek v tej dolini. Ko sem se zbudil, sem pomislil na vas, saj razumete …

Prav, prav, a vedi, da na sanje nič ne dam. Le pojdi na delo. Čez dan je bogataš za vsak primer poklical prijatelja zdravnika. Ta ga je skrbno pregledal in ugotovil, da je njegovo zdravje odlično. Kljub temu sta do pozne večerne ure ostala skupaj … Ko se je okrog polnoči zdravnik poslavljal, je oskrbnikova hči vsa objokana prihitela naznanit, da je pravkar popolnoma nepričakovano umrl oče. Bogataš se je obrnil k zdravniku: če je bogastvo v tem, da človek živi po veri, je danes zares umrl najbogatejši človek v naši dolini.

Po: Beseda da Besedo