Preskoči na vsebino


Lk 12,32–48

MALA ČREDA

 

Naš misijonar, ki deluje na Japonskem, je bil nekoč na obisku v domovini. Vprašali so ga, kako gleda na slovensko Cerkev z »japonskimi očmi«. Dejal je: »Za kristjane v Sloveniji bi rekel, da se bodo morali vse bolj zavedati Jezusovih besede o mali čredi in 'Ne boj se, mala čreda'. Mislim, da se tega ni treba bati. Na Japonskem smo kristjani še mnogo bolj mala čreda. S to zavestjo živimo v svetu, ki je čisto drugačen. To oblikuje v nas vernost, ki je osebna, zavestna in odgovorna. Dokler si v okolju, ki ti je naklonjeno, se temu okolju prepustiš in ti ni treba dosti misliti, ker drugi mislijo namesto tebe. To je večna človekova skušnjava. Zato mislim, da je pomembno slovenske kristjane, posebno mlade, vzgajati v zrele in dogovorne osebnosti, ki živijo iz lastnega verskega prepričanja. To je velika vrednota, ki jo prinaša zavest, da smo mala čreda.«

Hvala ti, misijonar na Daljnem vzhodu, za spodbudo in nasvet, ki velja še danes!

V nas pa vrta nekaj drugega: Zakaj Bog dopušča, da kristjani po dolgih razdobjih, ko smo veljali za veliko čredo, spet postajamo mala čreda?

Božjih načrtov ne poznamo, razmišljati pa smemo takole:

Kot velika čreda smo imeli srečo, da so najbogatejši predeli zemlje pripadali nam. Na njih smo si sicer s pridnostjo, ne pa vedno pošteno, nakopičili veliko dobrin. Od njih pa le s skopo roko delimo tistim bratom in sestram po svetu, ki jim je usoda namenila manj. Kot velika čreda smo že stoletja med seboj sprti in te sprtosti nikakor ne moremo prerasti.

Tisti, ki so te reči počenjali, so na zunaj pripadali veliki krščanski čredi. Gotovo pa jim teh dejanj ni navdihoval evangelij. Zato smemo reči, da so bili resnični kristjani tudi v »velikih« razdobjih mala čreda.

Ne bojmo se biti mala čreda. Bojmo se nositi krščansko ime in ne živeti krščansko.

Po: p. Franc Cerar

Lokacija: