Jn 1,29–34

MOŽ, KI JE PRED MENOJ

Ta Božji Sin, večna Beseda, se je učlovečil po devici Mariji in postal v določenem času določen človek, Jezus iz Nazareta. Ob njem so se ljudje spraševali: Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? In njegovi bratje, ali niso Jakob in Jožef in Simon in Juda?
Za menoj pride mož, ki je pred menoj, je govoril Krstnik ob Jordanu. S tem je pričal, da je Jezus Bog, kar je pozneje ponovno potrdil. Na koncu evangelijskega odlomka beremo: »Jaz sem videl in sem priča, da je to Božji Sin.«

S tem da je postal določen človek v določenem času, je na skrivnosten način postal vsak človek v vsakem času. Bil je pred mano, pomeni: bil je v Adamu, bil je v Abelu, bil je v Abrahamu, v Mojzesu, v Davidu, v Izaiju in Jeremiju … Še posebej je bil v vseh trpečih, v vseh, ki so bili preganjani ali umorjeni zaradi resnice in pravice; v vseh, ki so delali dobro, oznanjali mir in ljubezen. V vsaki besedi, ki je tolažila, v vsaki roki, ki je božala, v vsakem pogledu, ki je prinašal luč in toplino, je bil On.

Janez ga je videl, ko je prihajal k njemu. Videl in prepoznal ga je po veri. Jezusov obraz je bil podoben obrazom vseh ljudi v množici ob Jordanu, toda Janez, ki je imel razsvetljene oči in čisto dušo, je na tem obrazu razpoznal poteze Božjega Sina.

Ta obraz pa razpoznavajo po veri razsvetljene oči tudi danes. V vsakem človeku. Kristus je tam, kjer je Cerkev. Cerkev pa je tam, kjer smo verniki. Pri vsaki maši, pri vsaki molitvi, povsod, kjer smo zbrani v njegovem imenu.

On, ki je pred vsemi nami, je tudi med vsemi nami.

Po: F. Cerar