Jn 14,1–12

POKAŽI NAM OČETA

Slovenski pogovor pravi: »Kakršen oče, takšen sin.« Pa nima v mislih toliko zunanje, telesne podobnosti, potez obraza, tudi ne samo značaja. Meri predvsem na tisto, kar oče da svojemu sinu (seveda tudi hčeri) iz svojega notranjega bogastva, ki si ga je sam pridobil z vzgojo in samovzgojo, kot veren človek z oblikovanjem svoje osebnosti po načelih evangelija. V polnem pomenu ta pregovor velja za Boga Očeta in njegovega Božjega Sina, na človeški ravni se uresniči le deloma. Če je oče dober, pravimo: škoda da se sin ni vrgel po očetu! Tako govorimo, vendar vsak pameten človek ve, da se noben otrok ne »vrže« samo po starših, saj so poleg družinskih še nešteti drugi vzgojni vplivi. Psihologi in sociologi pravijo, da otrok že od najnežnejše dobe največ znanja in navad, dobrih in slabih, pridobi s posnemanjem, ki mu je prirojeno. Gotovo to še bolje kot učenjaki veste vsi, ki ste očetje in matere in ste svoje otroke ljubeče spremljali od trenutka spočetja dalje. Zaradi svoje telesne povezanosti z njim je otroku bliže mati, vendar otrok potrebuje tudi bližino očeta.

Klic po očetu prihaja že iz drobnega srca dojenčka, čeprav ga ni slišati. Način življenja, ki se pokaže šele v odraslih letih, ima svoje korenine v odnosu dojenčka do očeta. Tudi zmožnost verovanja in zaupanja v Boga mora izvirati od tod.

Francoski jezuit Aime Duval je pred nekaj desetletji oznanjal z verskimi popevkami ob spremljavi kitare. Pripovedoval je, da mu je o Bogu največ povedal zgled očeta, ko so zvečer skupaj molili. Videl ga je, kako kleči, glavo ima v dlaneh in zbrano moli. In otrok je razmišljal: »Glej, kako je moj oče, ki je tako močan, da obvlada par volov, ki se prav nič ne boji župana in drugih veljakov, pred Bogom čisto majhen. Bog mora res biti zelo velik, ker moj oče pred njim kleči, pa tudi zelo prisrčen prijatelj, ker moj oče z njim govori kar v svoji delovni obleki.«

Marsikdo ima najbrž lepe spomine ne samo na svojo mamo, ampak tudi na svojega očeta, kar v nas spodbuja globoko hvaležnost. Jezusa, Božjega Sina, prosimo, naj nam vsem vsak dan pokaže svojega Očeta, da bi si kot bratje in sestre pomagali med seboj. Najprej v družinah!

Po: S. Čuk, Misli srca