Mt 20,1–16a

BOŽJA PRAVIČNOST

Mislim, da med nami ni nikogar, ki bi bil pripravljen delati za takega gospodarja, ki daje enako plačo za eno uro dela kot za cel dan garanja. Po naši pameti so imeli čisto prav tisti, ki so pri obračunu zvečer protestirali: »Kje je pravica? Enako plačuješ tiste, ki so prišli delat pod noč, kot nas, ki smo prenašali težo dneva in vročino!« Pravim – po naši pameti. Jezus je imel namen s tole zgodbo povedati nekaj zelo pomembnega za naše življenje. Resnico, ki smo jo slišali že v prvem berilu iz ust preroka Izaija: »Moje misli niso vaše misli, in moja pota niso vaša pota, govori Gospod!« Jezus je hotel poudariti, da je Božja pravičnost čisto drugačna od človeške. Naša pravičnost nosi pečat naše omejenosti, ker nujno sodimo po tem, kar vidimo, Božja pa se ravna po namenih srca, po ljubezni, ki jo vsakdo od nas premore.

Krivice Bog ne dela prav nikomur. Vsakemu daje dovolj možnosti, da bi bil srečen tu in potem vso večnost, v kateri se bo nadaljevalo naše življenje, kakršnega smo sejali na tem svetu. Vsaka nevoščljivost je čisto odveč. Gospodar v današnjem evangeliju protestnika sprašuje: »Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Slovenski pregovor ve povedati, da je na tem svetu nevoščljivosti toliko, da ne bi bilo treba drv, če bi gorela, in ugasnila ne bi do konca sveta. Ljudje smo čudna bitja: če se komu dobro godi, se brž zaleže v naše srce črv nevoščljivosti in privoščimo mu, če ne gre vse po sreči. Nevoščljivost in privoščljivost razodevata strašno pomanjkanje ljubezni do bližnjega, ki je prva in temeljna zapoved Jezusovih učencev, kar pa želimo biti vsi mi.

Prosimo Gospoda, da nas obvaruje nevoščljivosti. Naj svoje poslanstvo opravimo dobro. Bog nam obljublja pravično plačilo.

Po: S. Čuk