Mt 21,33–43

JE MOJE kRŠČANSTVO RODOVITNO?

»Zato vam pravim: vzelo se vam bo Božje kraljestvo in se dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.« S to sodbo se zaključi prilika o hudobnih vinogradnikih, ki jo je Jezus na predvečer svojega trpljenja povedal judovskim velikim duhovnikom in starešinam. Zaradi trdnega prepričanja, da so Božji izvoljenci, ker imajo njegovo postavo »v mezincu«, niso hoteli sprejeti Jezusa, Božjega Sina. Ta je bil zadnji klicar, poslan od Gospodarja vinograda z naročilom, naj oddajo pridelek: sad življenja po »največji zapovedi« - ljubezni do Boga in do bližnjega. Evangelist Matej pove, da so v priliki duhovniki spoznali, da govori o njih, in bi ga umorili, če se ne bi bali ljudstva. Bilo pa je že trdno sklenjeno, da tega zoprnega »izterjevalca« sadov Božjega vinograda spravijo s poti.

»Brez dvoma je prilika o hudobnih vinogradnikih povedana glede na ravnanje Izraela v odrešenjski zgodovini: služabniki, ki jih je gospodar vinograda poslal, da bi prejeli pridelek, so prav gotovo preroki,« razlaga Hans Urs von Balthasar, eden največjih katoliških teologov 20. stoletja. »Vendar te prilike ne bi bilo v Novi zavezi, ko ne bi zadevala Cerkve. Le-ta je, kot pravi sklepna beseda, tisto ljudstvo, kateremu bo izročeno Božje kraljestvo, odvzeto Izraelu, z namenom, da bi Bog končno vendar dobil pričakovani pridelek. Vprašajmo se, če ga resnično dobi od Cerkve, takšne, kot jo predstavljamo.«

»Prišla je ura, da izpovemo svoj greh: živimo preveč lagodno in mirno za kamnitimi zidovi naših cerkva. Preveč radi mislimo, da je dovolj biti pri maši, sodelovati pri bogoslužju, od časa do časa pokazati neko navidezno spokornost, položiti kovanec na dlan reveža, se držati treh ali štirih zapovedi. Povem vam, da Bog od nas kristjanov zahteva veliko več, neskončno več. To naše pozunanjeno krščanstvo, krščanstvo iz navade in preračunljivost, ni pravo krščanstvo, temveč samo senca in krinka krščanstva.« (Ignazio Silone)

Po: S. Čuk