Preskoči na vsebino


Mr 1,14-20

RAZŠIRIMO SVOJA SRCA

Sporočilo Jonove knjige, iz katere smo danes brali prvo berilo in je nastala v 5. stoletju pred Kristusom, je: Bog skrbi za vse ljudi, vsi so mu enako pri srcu.

Kristjani smo pogosto zelo podobni Jonu: Mislimo si namreč, da imamo mi, ki smo tako »pridni«, nebesa »rezervirana«. Ljudje, ki se zdaj za Boga ne zmenijo, jih ne zaslužijo. Jezus je pri oznanjevanju blagovesti neštetokrat poudarjal, da smo vsi grešniki in zato vsi potrebni – in če smo skesani, tudi vredni – Božjega usmiljenja in odpuščanja. Bratoma Jakobu in Janezu, ki sta na negostoljubno samarijsko vas hotela priklicati ogenj z neba, je dejal, da ne vesta, kakšnega duha sta. »Sin človekov ni prišel na svet zato, da bi svet obsojal, ampak zato, da ga odreši.«

Jezus hoče vzbuditi v nas pravega duha: ta pa je v tem, da se čutimo eno z grešnim svetom, da ne pometamo toliko pred sosedovim, ampak bolj pred svojim lastnim pragom. Če smo kristjani, bodimo kristjani s celim srcem. Kašen mora biti človek, ustvarjen po Božji podobi, nam kaže Kristus s svojim zgledom. Pripadnost Kristusu je za nas obveznost, da postajamo vedno bolj polni njegovega duha: duha iskrene, spoštljive ljubezni, dobrote, razumevanja, širine. Sami dobro vemo, kako malo krščanski smo velikokrat, kako ozki smo, sebični zaverovani v svoj mali svet, v svojo komodnost. Prav zaradi tega nismo uspešni Kristusovi apostoli, pričevalci njegovega nauka, ki se imenuje blagovest odrešenja in osvobojenja za vse ljudi. Zaradi takih kristjanov, kot smo mi, prihaja do sporov in ločitev v manjšem in večjem obsegu. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do ločitev med krščanskimi Cerkvami. Molimo zatorej za edinost vseh, ki nosijo ime po Kristusu. Moramo pa se potruditi, da molitvam pridružimo tudi iskreno prizadevanje, da se vsak dan spreobračamo, da vsak dan uravnamo svojo pot po Kristusovi smeri, da mu sledimo kot zvesti apostoli.

Po: S. Čuk

Lokacija: