Preskoči na vsebino


Jn 2,13-25

KAKOR PROMETNI ZNAKI NA NAŠI POTI

Sodobni človek je še bolj kot ljudje v prejšnjih časih nagnjen k temu, da mu vse v življenju teče brez napora. Toda bolje kot se mu godi, manj je miren in srečen. Življenja ne gradi na pravem temelju. Hoče si graditi srečo brez Boga, hoditi hoče po široki cesti, ki po Jezusovih besedah in izkušnjah zgodovine vodi v pogubo. Če prebiramo Staro zavezo, vidimo: če so bili Judje zvesti sinajski zavezi, če so se držali Božjih zapovedi, je bilo življenje naroda srečno, Bog je bil z njimi, kot jim je bil obljubil. Če pa so se od zapovedi odvrnili, se je tudi Bog obrnil proč. Ta zgodba se ponavlja skozi vso zgodovino, toda žal se ljudje od zgodovine tako malo naučimo.

Sinajske zapovedi so kakor prometni znaki, ki opozarjajo na nevarnosti ob poti življenja. Seveda so to omejitve, toda koristne in rešilne. Vsebina teh zapovedi je zapisana v podzavest vsakega človek, če Boga pozna ali ne. Deset zapovedi, to priznavajo tudi brezverni, je temelj vsake zdrave človeške morale, ki ureja medsebojne odnose na različnih ravneh.

Ob življenjski poti Kristusovih učencev pa je poleg dveh tabel Božjih zapovedi še drug, zelo zgovoren in pomemben »prometni znak«. To je Kristusov križ, znamenje naše vere, naše povezanosti z Jezusom od krsta dalje, znamenje našega odrešenja. V vsakdanji govorici pomeni »križ« nekaj težkega, napornega, preizkušnjo. Po nauku evangelija pomeni umiranje, darovanje samega sebe do konca po Jezusovem zgledu, ki je na križu za nas prelili zadnjo kapljo krvi. Zato je križ znamenje naše poti v srečno življenje – srečno tukaj v vsakdanjih težavah, srečno v poveličani večnosti. Križ s svojo obliko kaže dve smeri: navpično – ljubiti Boga – in vodoravno – ljubiti ljudi okoli sebe. Povzema torej bistvo krščanstva. Naj nas vselej spremlja pravi kažipot, da bomo stopali po poti za Kristusom.

Po: S. Čuk, Misli srca

Lokacija: