Mr 4,26–34

stori, kar je tvoja dolžnost, in zaupaj v boga

Papeža Janeza XXIII. So imenovali Janez Dobri, ker je izžareval pristno evangeljsko dobroto. Nekoč je pripovedoval, kako na začetku svoje papeške službe od samih skrbi ni mogel spati. Ko je že bil skoraj pri kraju s svojimi močmi, mu je neke noči Sveti Duh navdihnil misel: »Janez, kaj se delaš tako važnega! Kaj pa misliš, da si? Kristus je skrbel za svojo Cerkev, ko tebe še ni bilo, pa bo tudi sedaj. Naredi, kar moreš, potem pa mirno spi!« In od takrat naprej je bil čisto miren. Naredil je, kar je bilo v njegovi moči, in trdno zaupal, da bo Bog storil vse, kar je potrebno.

Podobno mnogi ljudje, zlasti starši doraščajočih otrok, pogosto ne morejo spati od skrbi. Če so za njihovo vzgojo storili, kar jim je narekovala vest, zlasti če so svoja vzgojna prizadevanja pošteno podprli z zgledom doslednega krščanskega življenja in človeške plemenitosti, lahko mirno spijo. Zasejali so gorčično zrno in Bog bo njihovi setvi dajal rast. Trdno moramo verovati, da Bog deluje v svetu tudi danes. Njegovo delovanje ni bučno, ampak tiho in preprosto.

O tihem, človeškim očem skritem delovanju Boga govori današnja evangeljska prilika o setvi, ki raste, ko gre sejalec spat, in o gorčičnem zrnu, ki se razraste v velikansko drevo. Ko poljedelec spi in počiva, pravi Jezus, »seme poganja in raste in on sam ne ve, kako«. Pred očmi ima rast Božjega kraljestva, katerega seme je njegova beseda, shranjena v predragoceni žitnici Svetega pisma. S temi podobami hoče povedati, da je tudi za nas skrivnost, kako med nami raste Božje kraljestvo. Naša naloga je pripraviti semenu Božje besede ugodna tla, potem pa z vso ponižnostjo in odprtostjo sprejeti Božje navdihe in zaupati, da bo Bog naše napore vedno blagoslavljal.

Po: S. Čuk, Misli srca