Lk 14,25–33

BOG NA PRVEM – VSE NA PRAVEM MESTU

Pred leti je mlade na srečanju v Stični nagovorila nekdanja uspešna smučarka. Dokler je zmagovala, se je vse vrtelo okrog nje. Biti na prvih straneh časopisov je bilo nekaj običajnega. Ko pa je prenehala, je v njenem življenju zazijala praznina. Ni bila več v središču pozornosti. Šport, za katerega je toliko žrtvovala, ji ni pomenil nič več. V tej veliki krizi bi se lahko z njo zgodilo marsikaj, a ji je prav tedaj prišla tiho na pomoč njena ostarela teta, globoko verna žena, jo seznanila s krščanstvom in ji posredovala smisel življenja. Mlada športnica je začela obiskovati katehumenat, prejela je krst in druge zakramente. Ko je mladim pripovedovala, kaj je srečala v veri, jim je dejala, naj se držijo Kristusa, in izrekla stavek: Ko je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu.

Ko v življenju postavimo Boga na prvo mesto, bo vse drugo na pravem mestu. Ljubiti Boga nad vse in ga postaviti na prvo mesto zahteva Jezus v današnjem evangeliju, ko pravi: »Če kdo pride k meni in ne zavrača svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec« (Lk 14,26). Seveda gre v Jezusovih besedah za slikovit semitski način izražanja, iz katerega lahko izluščimo, da moramo pred vsem in nad vse ljubiti Boga. Ne gre za prezir do najbližjih in staršev, kajti razumljivo je, da Jezus, ki ni prišel razvezovat postave, ampak »dopolnit«, ne preklicuje Božje zapovedi: »Spoštuj očeta in mater« (2 Mz 20,12).

Ljudje pa se bojimo Boga postaviti na prvo mesto. Zdi se nam, da ne bo potem nič ostalo za nas. Kdo ne pozna staršev, ki se bojijo, da bi njihovi otroci vzeli vero preveč zares, zato jim branijo, da bi »preveč« hodili k maši, kaj šele na duhovne vaje ali podobno. Drugi starši v svoji brezbrižnosti otrokom ne posredujejo vere. Kaj pa bo dajalo trdnost otrokom v življenju, če ne vera? Česa pa se bo oklenil mlad človek, ko bo v stiski? Na čem bo gradil svoje življenje, če ga niso starši vzgojili v odpovedi za žrtev, za ideale, za katere se splača kaj žrtvovati?

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem