Lk 17,5–10

GOSPOD, POMNOŽI NAM VERO!

Kdo ne bi hrepenel po taki moči, ki jo daje vera? Zato ni čudno, da učenci prosijo v današnjem evangeliju Jezusa: »Pomnoži nam vero!« (Lk 15,5). Kristus jim nato prikaže moč vere in pravi, da bi z vero, veliko kakor gorčično zrno, prestavili murvo. Gre za slikovito prispodobo, saj je gorčično zrno eno najmanjših semen, murva pa je drevo z izredno razvejenimi koreninami. Takoj zatem pa Kristus poudari še eno značilnost vere s prispodobo o gospodarju, ki zahteva brezpogojno poslušnost. Mogoče se nam ta podoba ne zdi primerna, da bi odsevala Boga. Da pa bi bolje prodrli v sporočilo evangelija, se raje kot pri liku gospodarja ustavimo ob razpoložljivosti hlapca. Služabnik, ki je na voljo gospodarju, je lepa podoba vernika. Vernik bo v odnosu do Boga popolnoma razpoložljiv. V tem odnosu ni prostora za preračunljivost ali polovično podarjenost. Odnos med vernikom in Bogom je bolj podoben odnosu zaročencev, ki se drug drugemu popolnoma podarita v ljubezni. Ta odnos ne pozna ne urnika ne plačila.

Vsi se moramo počutiti »nekoristni služabniki«, srečni, da lahko darujemo, ljubimo in se žrtvujemo za Boga, ko smo izkusili njegovo ljubezen. Odnos, ki temelji na ljubezni, želi dati vse za ljubljeno osebo. Podobno kot ljubezen tudi vera ne išče najprej svojih pravic, ampak je le odgovor na Božji dar.

V Svetem pismu je nekaj čudovitih primerov take predanosti vernega človeka Bogu. Abraham je bil poslušen v veri do te mere, da je bil pripravljen žrtvovati najdragocenejše – edinega sina. Božja mati Marija, ki je v veri poslušna Božjemu sporočilu, sebe imenuje »služabnica« Boga (Lk 1,38), in končno sam Kristus, saj se v ljubezni do Očeta da popolnoma na razpolago za odrešenje sveta.

Naj nam Gospod nakloni milost, da bi se mu v ljubezni popolnoma izročili.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem