Mt 24,37–44

z dobrimi deli PRIČAKUJMO BOGA

Jezus nas v evangeliju prve adventne nedelje opominja in poudari, naj bomo pripravljeni, kajti ko ne pričakujemo, ter ko v človeku in v razmerah najmanj mislimo, bo prišel Sin človekov in nas obiskal.

Tudi nam se Bog približuje v vsakdanjih dogodkih, v vsakdanjem delu in rednih obveznostih, v enoličnih opravilih in dnevnih dolžnostih, v redni molitvi in v ljubezni do bližnjih. Pavel govori, da je pomembno, da vero živimo sredi vsakdanjega življenja: »Živimo pošteno, ne v požrešnosti in popivanju, ne v prepirljivosti in v nevoščljivosti. Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa  Kristusa« (Rim 13,13–14).

Bog prihaja k nam nevsiljivo in tiho, brez hrupa,  v bližnjem in sredi vsakdanjih opravil. Ljudje običajno pričakujejo Odrešenika v izrednih dogodkih ali v izrednih doživetjih. Na to nevarnost opozarja tudi Jezus v evangeliju, ko navede dneve v času Noeta. Še malo časa pred potopom  so ljudje živeli brezskrbno in niso »ničesar slutili«. Pogubilo jih je napačno prepričanje, da bo Bog prišel v izjemnih dogodkih in doživetjih, ter se niso spreobrnili. Podobno napačno prepričanje lahko opažamo pri  dveh vrstah ljudi. Prvi hlastajo po posebnih doživetjih, zanemarjajo pa srečanje z Bogom v vsakdanjih  opravilih. Drugi trdijo, da bodo verjeli v Boga, če bodo videli kakšen velik čudež ali kakšen nenavaden dogodek. Žal pa se ne prvi ne drugi ne spreobrnejo, ker teh dogodkov noče biti ali pa jih oni nočejo  videti.

Kristus nas zato vabi, naj bomo budni in naj odkrivamo Božjo navzočnost v vsakdanjosti. V glavni mašni  prošnji prosimo, da bi »prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli«. Danes sklepamo teden Karitas – izrazimo svojo vero v Kristusa tako, da mu bomo šli tudi mi naproti z dobrimi deli.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem