Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.

Jn 1,9

Začetek Janezovega evangelija je veličastna hvalnica Boga, ki se začne kot skrivnostna poezija: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog …« V začetku bivanja je torej Beseda, Logos, Smisel, Misel. In ta Beseda se je učlovečila, »a svet je ni spoznal«.

Sem (smo) med tistimi, ki so jo spoznali? Zavedam se, da dokončno spoznanje ni mogoče, saj je Božja skrivnost nedoumljiva. A v veri je mogoče marsikaj doumeti.

Božič je praznik učlovečene Besede, ko 'Bog postane človek, da bi mi postali bolj človeški'. Ta globoka starodavna misel nam prinaša bistvo božičnega praznovanja: Jezus prihaja, da bi mi (nam) prinesel resnično svobodo, zato me (nas) vabi, naj vedno znova pogledam(o) vase. In kdaj smo resnično svobodni? Ko spoštujemo in ljubimo bližnjega in Boga. Kolikokrat prestopim(o) to mejo, hote ali nehote, zato nas vabi Božje dete, »polno milosti in resnice«.

Njegova luč sveti v temo našega sveta, ki jo hočemo pregnati z bliščem in hrupom, s kupi daril in preobloženimi mizami, a v srcih pogosto ostajajo nemir, jeza, sovraštvo … Apostol Janez pa nam zagotavlja, da ta Luč »razsvetljuje vsakega človeka«, zato poglejmo vase in odprimo svoja srca. Poskusite in občutili boste, kako blagodejna je resnična svoboda.

M. S. J.