ZAKRAMENTA SLUŽENJA OBČESTVU ZAKON Krščanski nauk o zakonu      Zakon je zveza moža in žene, s katero ustanovita dosmrtno življenjsko skupnost. Ta zveza je za kristjane povzdignjena še k višjemu dostojanstvu, saj je povzdignjena med zakramente Nove zaveze. Zakonca črpata iz tega zakramenta moč in pogum za medsebojno pomoč ter ljubezen; v sreči in preizkušnji, pa tudi veselje in pripravljenost za sprejemanje otrok ter njihovo vzgojo. Zakon je sklenjen, ko zakonca nepreklicno izrazita medsebojno privolitev.       V tej lepi in težavni pustolovščini se mož in žena, ki vesta o sebi, da sta slabotna in grešna, odločita živeti skupaj.  Pripadati  želita drug drugemu s srcem, ki je prosto sleherne sebičnosti.      Eden bistvenih pogojev, ki jih Cerkev postavlja za sklenitev svetega zakona je, da se za zakonsko zvezo odločita svobodno, da se zanjo zavežeta za vse življenje, ter da sprejemata zakonske in starševske odgovornosti. Dva, ki prideta v cerkev kot zaročenca, odideta iz nje kot zakonca, kot mož in žena. Ta sprememba se izvrši z izmenjavo zakonske privolitve. Navzočnost duhovnika v imenu Cerkve pa  zagotavlja zakramentalno naravo sklenitve zakona. To potrdita tudi priči, ki jamčita, da sta zaročenca javno sprejela nase obveznosti zakona.      Zakonsko privolitev je mogoče izraziti na več načinov. Na koncu vsake pa duhovnik v imenu Cerkve pove, da Bog dobrotljivo potrjuje njuno pravkar izrečeno privolitev ter blagoslavlja njuno zvezo. Priprava na zakon     Priprava na zakon je pot vere, ki se ne konča s poroko, temveč se nadaljuje z življenjem v zakonu in družini.  Daljna priprava     Daljna priprava obsega otroško, deško in dekliško ter odraščajočo dobo. Vzgoja za zakon se začne že v družini, ki daje otroku občutek varnosti in izkustvo ljubezni. Tu se poraja zaupanje do človeka, brez katerega ni srečnega zakona. V družini vsakdo doživlja, kako sta zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega povezani. Bližnja priprava     Bližnja priprava mora mladim osvetliti temelje resnične ljubezni, psihološke značilnosti življenja v dvoje, zdravstveno-biološka vprašanja, ki so povezana s spolno razsežnostjo zakonskega življenja in posredovanjem življenja; vprašanja, ki se nanašajo na odgovorno starševstvo in na poznavanje predvsem naravnih metod urejevanja spočetij. Bližnja priprava mora mladima pomagati, da se odpreta drug drugemu, se rešita zaprtosti v dvoje in bega pred cerkvenim ali družbenim delovanjem.   Zaroka     Javno sklenjena zaroka je pri nas danes še redek pojav. Ljubezen med fantom in dekletom se največkrat pojmuje kot čisto zasebna stvar, ki zadeva samo njiju in njuni družini. Cerkveni dokumenti zaroko spet priporočajo, opravi pa se lahko v družinskem, prijateljskem ali zasebnem krogu. Čas zaroke je čas rasti, odgovornosti in milosti.    Neposredna priprava     Neposredna priprava obsega osebno pripravo zaročencev na sklenitev zakona, pogovor z župnikom in pripravo na obred svetega zakona. Neposredna priprava je tudi ugodna priložnost za začetek neprekinjene zakonske in družinske pastorale.  Obsega naj vsaj dve srečanji. To naj bo iskren in odkrit pogovor o veri. Pomaga naj zaročencema odkriti vso globino in širino zakramenta svetega zakona. Pri pogovoru skupaj oblikujejo poročno slavje. Pri oblikovanju poročnega slavja naj sodelujejo zaročenca, njuni sorodniki, prijatelji in člani živih župnijskih občestev. Poročni obred     Ko prideta zaročenca do določenega kraja, ju duhovnik sprejme in pozdravi ter začne poročno sveto mašo.  Spraševanje      Po pridigi vsi vstanejo, duhovnik nagovori zaročenca in ju vpraša o svobodi, zvestobi, sprejetju in vzgoji otrok. I. in I., ali sta prišla sem neprisiljena in sta se svobodno z vsem srcem odločila, da skleneta zakon? Ali sta pripravljena v zakonu vse življenje drug drugega ljubiti in spoštovati? Ali sta pripravljena z vso ljubeznijo od Boga sprejeti otroke in jih vzgajati po nauku Kristusa in njegove Cerkve?     Če se zdi primerno, so lahko sedaj litanije.  Privolitev     Duhovnik ju povabi, naj izrazita privolitev: Ko nameravata skleniti sveto zakonsko zvezo, si podajta desnici in vpričo Boga in njegove Cerkve izrazita svojo privolitev.     Zaročenca si podata desnici.     Ženin reče: Jaz, I., sprejmem tebe, I., za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.     Nevesta reče: Jaz, I., sprejmem tebe, I., za svojega moža in obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja.     Duhovnik nato sprejme privolitev tako, da ovije sklenjeni roki obeh s štolo, v obliki križa, položi na oviti roki svojo desnico in pravi: Gospod Bog naj dobrotljivo potrdi to vajino privolitev, ki sta jo izrazila vpričo Cerkve, in naj v vama dopolni svoj blagoslov. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.     Duhovnik navzoče povabi: Slavimo Gospoda.     Vsi odgovorijo: Bogu hvala. Blagoslovitev in izročitev prstanov Blagoslovi, Gospod, ta prstana. Naj I. in I., ki ju bosta nosila, ohranita med seboj popolno zvestobo; ostaneta v tvojem miru, spolnjujeta tvojo voljo in vedno živita v vzajemni ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.       Nato pokropi prstana in ju izroči novoporočencema.       Ženin natakne nevesti namenjeni prstan na njen prstanec in pri tem reče: I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.      Prav tako nevesta natakne ženinu namenjeni prstan na njegov prstanec in pri tem reče: I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha.       Kjer je v navadi, lahko duhovnik blagoslovi poročno svečo. Prošnje vernikov za vse potrebe Blagoslov novoporočencev      Po Očenašu namesto duhovnik stoje, obrnjen k novoporočencema, prosi zanju Božjega blagoslova.      Novoporočenca, lahko prejmeta obhajilo pod obema podobama.       Na koncu maše duhovnik blagoslovi novoporočenca in ljudstvo       Po končani maši priči, duhovnik in novoporočenca podpišejo poročni zapisnik.  POROČNA PRAKSA  Prvi obisk župnika     Ko se dva odločita, da bosta sklenila krščanski zakon, naj obiščeta domačega župnika. Povesta naj mu svojo namero. Prvi obisk župnika je tudi trenutek, ko skupaj določijo dan in uro poroke. Upoštevati je potrebno, da vsaka cerkev in vsak župnik ni in ne more biti vedno na razpolago. Prvi obisk naj bo vsaj pol leta pred načrtovano poroko. Na prvem obisku se bodo dogovorili tudi o pripravi zapisnika in dokumentih, ki jih bo potrebno v tem času zbrati. Morda bo nekaj besed namenjnih tudi samemu poteku obreda, zlasti s vidika sodelovanja zaročencev ter njunih domačih. Priprava zapisnika     Priprava zapisnika je drugi uradni obisk zaročencev pri župniku pred poroko. Ta obisk naj bo 3 do 4 tedne pred načrtovano poroko. K pripravi zapisnika morata zaročenca prinesti potrebne dokumente. Ti dokumenti so: krstni listosebe, ki ni krščena v tej župniji, potrdilo o samskem stanu ter potrdilo o opravljenem tečaju priprave na zakon.     Zapisnik je posebna pola, na kateri bo župnik zbral podatke o zaročencih. Hkrati ta pola vsebuje tudi nekatera vprašanja s pomočjo katerih bo župnik lahko dobil gotovost, da sta zaročenca pripravljena in sposobna skleniti krščanski zakon. Vprašal ju bo o nekaterih zadržkih, ki se pri sklepanju zakona lahko pojavijo (nezadostna starost, že obstoječa zakonska vez, sorodstvo, zdravstveno stanje, prejeti zakramenti, veroizoved, namen...)     Drugi del tega obiska pa bodo posvetili pripravi poročnega slavja. Obliki sodelovanja njiu samih, sorodnikov in župnijskega občestva.http://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/index.php/content/display/307