Podružnična cerkev sv. Marjete, Ritoznoj Mogočna cerkev, ki stoji vrh vinogradov, je v virih prvič omenjena leta 1542. Prvotna stavba, o kateri priča gotski zvonik, je bila v baročni dobi v celoti povišana, v notranjščini pa obokana in leta 1742 poslikana s freskami, ki so bile leta 1930, ko so bile stene v ladji tudi marmorirane, precej preslikane.                                          Podružnična cerkev sv. Marjete; foto: Simona Kostanjšek Brglez   Navzven je stavba razmeroma preprosta, izstopa le oktagonalni zvonik. V visoko, prostorno in svetlo ladjo vstopimo pod baročno oblikovanim pevskim korom z valovito ograjo, na katerem so z rokokojsko ornamentiko okrašene orgle, ki jih je leta 1766 izdelal mariborski orglar Simon Otoničer (1730−1784). Cerkev je skoraj v celoti poslikana, program poslikave pa je tako ali drugače povezan s kmečkim življenjem in delom, predvsem z vinogradništvom ter s cerkveno zavetnico. Na slavoločni steni je nad zidano prižnico naslikan prizor spreobrnjenja sv. Pavla, na desni strani pa mučeništvo sv. Janeza Nepomuka, zavetnika duhovnikov in zoper nevarnosti, povezane z vodo. Na temenu slavoloka je arhitekturno-figuralna poslikava s personifikacijo Slave. Na zadnjo steno prezbiterija je naslikan veliki oltar, vanj pa vstavljena oljna slika sv. Marjete Antiohijske. Zavetnica porodnic in kmetov, ki goduje 20. julija, je v prezbiteriju upodobljena tudi ob idealizirani podobi ritoznojske cerkve. Vrh oltarja so naslikane še figure kreposti, na steni nad oltarjem pa je upodobljena skupina Marijinega kronanja. Pred velikim oltarjem je kvaliteten rokokojski tabernakelj iz poznih šestdesetih ali sedemdesetih let 18. stoletja. Krasi ga odlična sočasna slika Matere Božje dobrega sveta, delo štajerskega baročnega slikarja Antona Jožefa Lerchingerja (ok. 1720 − po 1787). Tudi stranska oltarja v ladji sta naslikana. Leta 1756 se v cerkvi poleg Marjetinega omenjata oltarja sv. Donata in Štirinajstih priprošnjikov v sili. V vinogradniškem kraju, kjer so gojili trto za vino Rittersberger (danes ritoznojčan), je izbor zavetnika pred nevihtami in priprošnjikov, h katerim so se ljudje priporočali za boljšo letino, pričakovan. Danes sta oltarja posvečena sv. Antonu Puščavniku, zavetniku živinoreje, in sv. Juriju, prinašalcu pomladi, njuni upodobitvi pa likovno ne dosegata ostalih slikarij v cerkvi. Prvega na oltarju spremljata sv. Martin in sv. Urban, zavetnika vinogradništva in vinogradnikov, ob drugem pa stojita naslikani sv. Notburga, zavetnica kmetov, in sv. Uršula, zavetnica dobrega zakona in bolnikov. S kvalitetno baročno arhitekturo, opremo in poslikavo, ki je s kasnejšimi preslikavami svojo odličnost sicer nekoliko izgubila, se cerkev sv. Marjete umešča med pomembnejše spomenike nepremične kulturne dediščine na širšem slovenjebistriškem območju. Notranjost cerkve sv. Marjete; foto: Simona Kostanjšek Brglez   Notranjost cerkve sv. Marjete; foto: Simona Kostanjšek Brglez Simona Kostanjšek Brglez, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2019 Besedilo je nastalo v okviru projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, in v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.http://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/index.php/content/display/54