Mr 1,12–15

ČASU DUHOVNEGA BOJA

Odlomek iz Markovega evangelija nam spregovori o tem, da je Sveti Duh Jezusa odvedel v puščavo, kjer je bil štirideset dni, in ga je satan skušal (prim. Mr 1,12–13). Nedeljska Božja beseda nas tako sooča z bojem, saj je postni čas čas duhovnega boja z duhom zla. Vabi nas, naj se odločno usmerimo za Jezusom po poti, ki vodi v življenje: da opazujemo Jezusovo ravnanje in hodimo za njim. Ta pot vodi skozi puščavo, saj je prav puščava kraj poslušanja Božjega glasu in tudi glasu skušnjavca. V hrupu tega ne moremo narediti, saj se v hrupu sliši samo to, kar je na površju. V puščavi pa se lahko spustimo v globino, kjer se dejansko odvija tekma za našo usodo, katere izid je ali življenje ali smrt.

Božji glas prihaja k nam. Bog nam torej govori po svoji Besedi. Prav zaradi tega je pomembno, da poznamo Sveto pismo. V nasprotnem primeru ne znamo zavrniti skušnjav hudobca. Sveto pismo zato imejmo vedno pri sebi (na dosegu roke, kot radi rečemo) in vsak dan vsaj nekaj minut posvetimo meditaciji in ga radi po malem prebirajmo.

Puščava postnega časa nam pomaga zavrniti malike posvetnosti in nas usposablja za pogumno ravnanje, ki je skladno z evangelijem, krepi pa tudi našo solidarnost do soljudi.

V puščavo torej vstopimo brez strahu, saj nismo sami. Z nami je Jezus, je Bog Oče in je Sveti Duh. Kot je veljalo za Jezusa, tudi nas po poti postnega časa vodi Sveti Duh. To je isti Duh, ki se je spustil na Jezusa in je nam bil podarjen pri krstu. Postni čas je zato ugodna priložnost, ki naj nas vodi do vedno jasnejše zavesti, koliko je Sveti Duh, ki smo ga prejeli pri krstu, v nas že naredil in kaj še lahko naredi. Tako bomo ob koncu postne poti – na Veliko soboto zvečer – z močnejšo zavestjo obnovili zavezo, sklenjeno pri krstu, in obveznosti, ki iz nje izvirajo.

Po: radio.ognjisce.si; papež Frančišek 2015