Jn 2,13–25

NAJ BO NAŠE ŽIVLJENJE OČIŠČEN TEMPELJ

Današnji evangeljski odlomek nam predstavlja dogodek, ko je Jezus iz templja izgnal prodajalce in menjalce denarja (Jn 2,13-22). Iz vrvi je »spletel bič ter vse izgnal iz templja skupaj z ovcami in voli«, denarjem, vsem. Jezusovo dejanje je na ljudi in njegove učence naredilo močan vtis. Zdela se je preroška gesta, zato so ga nekateri od navzočih vprašali: »Toda … Kakšno znamenje nam pokažeš, ker tako delaš? Kdo si, da tako delaš?«

Ljudje so pričakovali božansko, čudežno znamenje, ki bi Jezusa potrdilo kot Božjega poslanca. On pa jim je odgovoril: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Na to so mu odvrnili, da se je tempelj gradilo šestinštirideset let. Niso razumeli, da se je Gospod nanašal na »živi tempelj svojega telesa«, ki bo uničen s smrtjo na križu, a bo tretji dan vstal. Ko je vstal od mrtvih – v nadaljevanju piše evangelist – so se njegovi učenci spomnili, da je takrat govoril prav o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. V tem odlomku torej najdemo prvo naznanilo Kristusove smrti in vstajenja.

V postnem času nas papež Frančišek spodbuja: »Hodimo v svetu kot Jezus.« Iz vsega našega bivanja naredimo »znamenje njegove ljubezni do naših bratov, zlasti najšibkejših in najrevnejših; zgradimo Bogu tempelj z našim življenjem.« Če bomo pričevalci živega Kristusa, ga bodo lahko srečale tudi mnoge osebe, na katere naletimo na naši poti. »Toda – vprašajmo se – se Gospod zares počuti doma v mojem življenju?« Mu dovolim, da očisti moje srce in da prežene malike? To so tiste drže poželjivosti, ljubosumnosti, posvetnosti, zavisti, sovraštva in navade opravljanja, »odiranja« drugih. Mu dovolim, da očisti vse drže, ki so proti Bogu, bližnjemu in nam samim? Lahko nas je strah, da nas bo Jezus »natepel«, kot pravi papež. Toda Jezus tega nikoli ne stori. »Jezus očisti z nežnostjo, z usmiljenjem, z ljubeznijo. Usmiljenje je njegov način čiščenja.« Jezusov bič je namreč usmiljenje.

Po: papež Frančišek, radio.ognjisce.si