Mr 5,21–43

»TALITA KUM«

Jezus nam hoče z današnjim evangelijem ponovno sporočiti, da je on gospodar in izvor življenja. Pripoveduje o dveh čudežih, ki se med seboj dopolnjujeta. Gre za obuditev življenja Jairovi hčeri in za ozdravljenje žene, ki je trpela zaradi krvotoka.

Brž ko se je »šef« sinagoge Jair predstavil in lepo prosil, da bi njegova hči ozdravela, je jezus pristal na to, da gre z njim. Kraj, kjer so se nahajali, je bilo gotovo zelo težko zapustiti. »Mnogo ljudi ga je obdajalo in stiskalo!« Med to množico pa se je nahajala tudi ženska, ki je bila videti nekam izgubljena. Imela je kronično bolezen in zdravniki je niso bili zmožni pozdraviti. Prizadevala si je, da bi se dotaknila roba njegove obleke, in si dopovedovala: »Ozdravela bom!« Krvavitev se ji je res takoj ustavila, kakor hitro ji je v tisti zmedi uspelo preriniti se do Jezusa.

Poleg tega čudeža je Jezus k življenju obudil še mlado deklico, kljub temu da so prišli ljudje jemat pogum očetu Jairu, češ da je bolno dekletce medtem že umrlo.

Oba čudeža vračata življenje. Pri tem se lahko spomnimo, da ima vse tisto, kar se tiče krvi, za Izraelce zelo jedrnat in verski pomen. Kri jim je vedno sedež življenja in simbol življenja. Vse, kar se tiče življenja, je v tesni zvezi z Bogom, ki je edini gospodar življenja.

S tem postopoma odkrivamo, da sta ti dve ozdravljenji, čeprav sta na videz tako različni, v resnici zelo sorodni. Prvo omogoča ponovno odkrijte življenja, o katerem bi zaradi nenehne krvavitve utegnili misliti, da se izteka. Drugo ozdravljenje pa ponovno vzpostavi dihanje pri otroku, ki je že prenehal dihati.

Dejstvo je, da sta Jair in žena s krvotokom prežeta z enakim prepričanjem: Jezus in edino on sam je sposoben zdraviti. Po tem prepričanju jima je bil dan ves pogum, s katerim sta dosegla celo prejem življenjske moči. Imamo tudi mi ta pogum, ki omogoča, da »vstanemo v življenje« in ga resnično živimo?

Po: T. Kompare, Bogoslužno leto B