Mr 10,35–45

SLUŽITI VSEM, BREZ IZJEME

Če hočemo pravilno razumeti evangelij, je nujno, da dogodkov in izjav ne gledamo posamično, temveč v njihovi povezanosti med seboj, iz česar lahko razberemo njihov smisel in njihovo težo. Jezus učencem ničesar ne zapove kar tako. Temelj njegovih besed je njegovo življenje in delovanje. Njegove besede govorijo o tem, kaj prinaša hoja za njim v življenje tistih, ki želijo živeti skupaj z njim. Če se kdo torej odloči za življenje z Jezusom, to zadeva vse dimenzije njegove  življenja, ali pa ni povezan z njim.

Evangelij nam pripoveduje, da so se učenci začeli izrazito zanimati za osebno veljavo in položaj. Jezus jih ob tem opozori, da so dolžni služiti. V stremljenju po veljavi in imenu učenci začnejo pretirano iskati sami sebe. Jezus v osnovi ne odklanja ambicioznosti. Ne želi imeti togih, ohromelih učencev, učencev brez življenjske energije. Vendar določi, kaj je pravi cilj življenjskega naprezanja; takšnega cilja si izven njegove skupnosti pač ni mogoče zamisliti. Med »biti prvi« in »biti zadnji in vsem služabnik« obstaja neločljiva vez. Pri tem gre za veličino kot tako. Služenje je edino merilo za resnično veljavo in veličino. Nobeno drugo delovanje, na katerem koli področju, ne more pripeljati do večje osebne veljave.

Te Jezusove besede so pravo nasprotje tega, kar si želijo slišati učenci. Kažejo, da se bodo učenci ravno na tem področju morali nečemu odpovedati.  S tem ko Jezus kot pogoj za »biti prvi« postavlja »biti zadnji«, je očitno, da od učencev zahteva popolno spreobrnjenje. Učenci bi radi takoj postali prvi. Prvi pa lahko postane samo, kdor najprej postane zadnji in vsem služabnik. In na tak način lahko služi samo, kdor drugemu iz srce želi dobro, kdor je s srcem pri stvari in za drugega  stori vse, kar je v njegovi moči. In ker smo tudi mi Jezusovi učenci, smo dolžni vsem služiti na tak način. Služili naj bi vsem, ki jih srečamo, vsem, ki potrebujejo pomoč. Ne gre, da bi tako služili le tistim, ki so nam všeč. Vsi, ki jih srečamo, imajo pravico, da jim služimo iz srca.

Po: K. Stock, Jezus – veselo oznanilo