Jn 2,1–11

NAPOLNIMO VRČE

Tržni slogan nekdanjega celjskega podjetja Kovinotehna se je glasil: »Nemogoče je mogoče!« To je bila domiselna reklamna poteza, za dogodek v Kani in za Marijino posredovanje pri tem pa to dobesedno drži. Marijina ljubezniva prošnja je storila nemogoče, priklicala je »Božjo uro«; njena priprošnja je pospešila tok dogajanja in priklicala prvi Jezusov čudež: spremenitev vode v vino.

Na Jezusov ukaz so strežniki napolnili šest velikih kamnitih vrčev z vodo. Vrče z vodo so Judje običajno imeli pri vratih hiše za domače potrebe in za obredno umivanje. Preseneča nas velikost vrčev in količina vode, ki so jo vsebovali. Po nekaterih izračunih arheologov naj bi bilo v tistih vrčih prostora za 600 ali celo 800 litrov vode.

Podoba praznih vrčev v sebi skriva globok pomen. Kakor poudarjajo nekateri teologi, so simbol praznega formalizma, tiste suhe, hladne, izvotljene vernosti, ki jo je Jezus prišel poživit.

Tudi ta izkušnja je mnogokrat del našega življenja. Naša vernost se namreč večkrat spreminja v takšen formalizem, ko na zunaj sicer izpolnjujemo svoje verske dolžnosti, toda brez pravega žara, brez tistega nalezljivega odrešenjskega veselja, ki bi bilo privlačno za ljudi, ki so oddaljeni od Kristusa. Manjka nam tistega navdušenja, ki ga srečamo pri članih raznih verskih sekt, ki kar izžarevajo radost ob tem, da so našli nek smisel svojemu življenju. Pa se oni veselijo nad skromnim deležem resnice, mi pa, ki imamo vso resnico, Kristusa, Božjega Sina, njegovo Božjo besedo, njegov evangelij in zakramente kot trajno znamenje njegove navzočnosti med nami, mi smo pa največkrat tako medle priče zanj! Ali ni to tragično? Naši »prazni vrči«, naša prazna srca, kar kličejo po tem, da jih napolnimo z živo vodo, z veseljem novega življenja. Jezus tudi nas nenehno vabi: »Napolnite vrče z vodo!« Napolnite svoja srca z vodo Božje milosti, napolnite jih z vodo veselja in upanja, z vodo novega življenja!

Po: J. Kužnik,  V Marijini šoli – Svetli del