Lk 4,1–13

Kako boš s satanom opravil ti?

Če bi Jezus storil, kar mu je predlagal hudič, in iz kamnov naredil kruh, bi to ne bilo nič slabega. Najedel bi se, saj je moral biti pošteno lačen. Če bi mu bilo do šale, bi rekel satanu: »Hvala, da si mi povedal; sam se ne bi spomnil.«

Prav tako ne bi storil nič pregrešnega, če bi se vrgel s tempeljske strehe. Niti angelom ne bi bilo treba zapovedovati, naj ga nosijo, saj je imel v sebi moč, ki bi ga varovala padca. Tudi tu bi se lahko pošalil s satanom: »Vidim, da me imaš zelo rad, ko si tako zaskrbljen zame.«

A mu je v obeh primerih dal vedeti, da mu ni do njegovih nasvetov. Prav tako ne do jedi, ki mu jo ponuja, ne do cenenega razkazovanja samega sebe.

Drugače pa je bilo s satanovo ponudbo, da je pripravljen Jezusu dati vsa kraljestva sveta, če pade predenj in ga moli. Kako neki mu je mogel satan ponujati vsa kraljestva tega sveta?

Bog, ki je Luč, Resnica in Življenje, je ustvaril razumna in svobodna bitja ter jim zaupal del svoje oblasti. Uporabljala naj bi jo skladno z njegovo voljo. Lucifer je to oblast zlorabil. Sklenil je, da Bogu ne bo služil. Še več: uprl se mu je in ga zasovražil. Tako je – po Božjem dopuščenju in v mejah tega dopuščenja – postal »vladar tega sveta« (Jn 14,30). V svet je vnesel sovraštvo, laž, nasilje in temo. Svojo vladavino bi rad razširil, zato se dela velikodušnega. Tistim, ki so pripravljeni pasti predenj in ga moliti, obljublja, da bodo smeli z njim kraljevati po pravilih sovraštva do vsega, kar je Božje.

S to ponudbo si je drznil stopiti tudi pred Jezusa. Odpove naj se ljubezenski povezavi z Očetom in Duhom, svetu pa naj vlada z oblastjo, ki mu jo bo dal satan. Doslej je z Očetom ljubil, odslej naj s stanom sovraži; doslej je z Očetom ustvarjal, odslej naj s satanom ruši in ubija.

Jezus je z njim opravil na kratko. Kako bomo opravili z njim mi, ko bo stopil pred nas?

Po: p. F. Cerar