Jn 20,1–9

DA BI VIDELI IN VEROVALI

Kristusovo vstajenje je temeljni kamen naše vere. Če bi Kristus samo umrl, pa naj bi umrl še tako junaško in predano, bi ostal samo neka minula zgodovinska oseba, kakor jih je bilo na tisoče drugih, in nič več. Ker pa je vstal od mrtvih, je s tem dokazal, da je Božji Sin, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo, dokazal je, da je pravi, obljubljeni in napovedani Odrešenik. Na tej veri v Kristusovo vstajenje temelji tudi vera in upanje na naše vstajanje in večno življenje.

Kristusovo vstajenje pa je tudi edini čudež, ki ga moramo verovati, če želimo sploh biti kristjani. Za vse ostale čudeže, bodisi svetopisemske ali druge dokazane čudeže velja, da je primerno, da jih sprejemamo in jih verjamemo; če tega ne storimo, smo še vedno lahko kristjani, če zanikamo Kristusovo vstajenje, pa ne moremo več reči, da smo kristjani. Z zanikanjem tega čudeža se namreč zruši naša vera!

Da lahko pridemo do vstajenja in sprejemanja slednjega, pa je potrebno spreobrnjenje! Za mnoge kristjane lahko rečemo, da so sicer krščeni, toda ne spreobrnjeni.

Spreobrnjenje pomeni – odpreti srce Bogu. To pa ni enkratno dejanje, ampak nenehni proces, naša nenehna naloga. Obremenjenost z izvirnim grehom nas nenehno vleče k tlom, zato si moramo nenehno prizadevati, da vstajamo k novemu življenju. Krščanstvo ni  vera nekih »nesmrtnih«, ampak vera »vstalih« Največji sovražnik krščanstva je to, da bi se naveličali vstajati! Ta sovražnik spreminja vstajenjsko vero v »zaspano vero« kar je popolno nasprotje pravega krščanstva.

Ob največjem krščanskem prazniku vam torej želim, da bi »videli in verovali«. Da bi z Jezusom vstali tudi mi.

Po: J. Kužnik, V Marijini šoli