BOG, DOBRI PASTIR

Božja podoba dobrega pastirja, ki ljubeče varuje svoje ovce in skrbi zanje, brez težav nadomesti pogosto »demonsko podobo boga«. Odnos med pastirjem in ovcami je že od nekdaj podoba za skrben, nežen in ljubeč odnos med človekom in Bogom. Jagnjeta in ovce, simbol nemoči in izgubljenosti, potrebujejo pastirja, da bi našli svoje pašnike, da bi bili obvarovani nevarnosti, da bi bili spet najdeni, ko se znajdejo na napačnih in stranskih poteh, ter na ramenih pastirja varno prineseni nazaj.

Že v Stari zavezi lahko zasledimo, da je Bog prisoten pri svojem ljudstvu kot utiralec poti in spremljevalec. Zanesljiv je ravno v težkih situacijah: »Gospod hodi pred teboj; on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil …« (prim. 5 Mz 31,8). Tako Jahve, mogočni in dobri pastir že v Stari zavezi vodi svoje ljudstvo iz babilonske sužnosti, o čemer nam govori Izaija: »Kakor pastir pase svojo čredo, jo zbira s svojim laktom, jagnjeta nosi v svojem naročju, počasi vodi doječe« (Iz 40,1).

Janezov evangelij pa se nasploh oklene metafore pastirja ter opisuje Jezusa kot dobrega pastirja, ki varuje ovce in zanje daje svoje življenje. V njegovi pastirski skrbi Jezus računa tudi z lažnimi pastirji v volčji preobleki. Takšnim ni mar za ovce, želijo jih le izkoristiti in uporabiti za svoje ugodnosti. V takšnih lažnih pastirjih zlahka prepoznamo »demonskega boga«. Jezus svoje črede ne drži skupaj s pomočjo prisile, kontrole ali strahu. Njegova pastirska skrb temelji na odnosu, dobroti in ljubezni.

Dobri pastir ne preži na napake svojih ovac, jih ne izsiljuje z njihovimi slabostmi in njihovo krivdo. Dobri pastir osvobaja ovce iz njihove zapletenosti v zlo. Njegov pogled je dobrohoten in čuječe počiva na tistih, ki so njegovi. Lahko mu zaupamo. Za svoje ovce je dal življenje, da bi mi po njegovi smrti in njegovem vstajenju bili rešeni in bi imeli večno življenje.

Po: K. Frielingsdorf, Podobe o Bogu