Jn 14,15–16.23–26

POGUMNI V MOČI SVETEGA DUHA

Po desetih dneh pričakovanja in molitve je Jezus izpolnil svojo obljubo. Zgodilo se je nenadoma, nepričakovano, na presenetljiv način. To je povsem v skladu z delovanjem Božjega Duha, ki »veje, kjer hoče, in nihče ne ve, od kod prihaja in kam gre« (prim. Jn 3,8). Apostoli so doživeli prihod Sv. Duha kakor vihar, ki se nenadoma utrga z gore, kakor ogenj, ki nekje vzplapola iz neznanega vzroka. Kakor da bi se odprle vse zapornice neba, je vdrl Božji Duh na svet. V trenutku je Sveti Duh boječe apostole, ki so se bali za svoje življenje in so se skrivali pred javnostjo, naredil za močne, junaške pričevalce za križanega in od mrtvih vstalega Kristusa. To, kar jim je bilo prej v Jezusovem govorjenju in ravnanju nerazumljivo, jim je zdaj nenadoma postalo kristalno jasno.

Apostoli so bili tako prevzeti z vsemi temi spoznanji in doživetji, da sami sebe niso več prepoznali. Zdelo se je, kakor da bi bili pijani; kakor da se je vse okrog njih spremenilo. Vsega tega niso mogli več obdržati zase, morali so med ljudi, morali so jim oznaniti veliko novico, veliko srečo, ki so jo doživljali. Odslej jih nobena stvar, ne ječa in niti grožnja s smrtjo, ne bodo mogli več zadržati, da ne bi vsemu svetu oznanili velike novice o Božji ljubezni, ki se nam je razodela v Jezusu Kristusu.

Apostoli so pogumno odprli vrata in stopili pred množico ljudi, vabili k spreobrnjenju in širili veselo oznanilo. Pot zveličanja, ki se nam po spreobrnjenju in krstu v moči svetega Duha odpira prav vsem. Tudi nam, ki smo že bili krščeni in smo že prejeli dar Svetega Duha, ostaja še vedno naloga spreobračanja, kajti spreobrnitev ni le enkraten proces, ampak je trajna pot, po kateri moramo hoditi. Nenehno smo namreč pod vplivom hudobnega duha in svoje slabotne narave, ki je nagnjena k slabemu, zato se moramo tudi nenehno boriti proti tem silam. V moči Sv. Duha nam to lahko uspe. Odprimo se njegovi moči. Dal nam bo tolažbo, moč in pogum.

Po: J. Kužnik, V Marijini šoli – Častitljivi del