Jn 3,16–18

TOK LJUBEZNI SVETE TROJICE

Ob Jezusovih besedah v današnjem evangeliju »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj« je p. Lojze Bratina zapisal, da nam te razodete besede »zvenijo malodane pravljično, če pomislimo na krvavo resničnost sveta. Pred očmi imamo milijone ljudi brez doma na zemlji: po jetnišnicah, sirotišnicah, po vsakovrstnih klinikah, bolnišnicah in taboriščih … Ni jim dano občutiti najprijetnejše resničnosti doma in domačije. Zavedamo se krute izkušnje modernega človeka, ki je kljub udobju toplega luksuznega stanovanja vendarle postal brezdomec in tujec v noči nesmisla.« Svoje razmišljanje nadaljuje: »Sporočilo razodetja je v tem, da smo vsi ljudje vključeni v tok troedine Božje ljubezni, v prvotno Božjo ljubezen, v kateri vsakdo, ne zaradi svojih kvalitet in zaslug, ampak zaradi Božje izvolitve, najde svoj dom.«

Skrivnost troedinega Boga, enega Boga v treh osebah, za nas nikoli ne bo doumljiva. In Bog od nas niti ne pričakuje,

da bi jo reševali kot kakšno zapleteno matematično nalogo. Na izpitu življenja moramo pokazati drugačno znanje o Bogu, tako, ki temelji na našem vedenju in ravnanju. Vemo, da smo spravljeni v dobrih rokah. Bog ni hladni ustvarjalec, ki se za svoje »izdelke« ne zmeni. Ni se umaknil v »kontrolni stolp« nebes, od koder brezbrižno opazuje mrgolenje človeškega mravljišča. »Bog ni daleč od nikogar izmed nas,« je dejal poganskim Atencem apostol Pavel, »zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo.« Obdani smo z Božjo ljubeznijo, ki nas nosi in nas vzdržuje pri življenju.

Bogu se najbolj približamo tedaj, ko se v iskreni, dejavni ljubezni povežemo z ljudmi okrog sebe. Ta ljubezen ima na tisoče obrazov.

Vsak dan začnimo z znamenjem križa v imenu ljubezni, ki povezuje Očeta in Sina in Svetega Duha. Priključeni na ta Božji daljnovod bomo v vsakem obrazu odkrili lepe poteze in storili bomo vse, da bodo še lepše!

Po: S. Čuk, Misli srca