Lk 2,22–40

DRUŽINA JE SVOJEVRSTNO SVETIŠČE

Praznik svete družine je. Praznik vseh družin. Ta je postavljen v čas prostih dni, ko se večina članov družine mirno zbere in ob božični skrivnosti poživlja družinsko življenje. Cerkev želi, da bi prav v božičnem prazniku odkrivali in uresničevali duhovno globino družine.

Božja beseda, ki smo jo poslušali, je vsebinsko zelo bogata: starozavezna modrost nas poučuje, da v družini, kjer ni Boga, ne more biti pravega reda; pisatelj novozaveznega odlomka nam omenja, katere lastnosti so nujne za resnično družinsko srečo. Evangelist Luka pa nam kaže na sveto družino kot na vzor sleherne prave družine.

V današnjem času vsi čutimo, da je sodobno družinsko življenje drugačno od tistega, kar je bilo značilno za družinsko življenje v preteklosti. Težko je reči, kdaj in kaj je bilo bolje. Kristjani danes poudarjamo, tako kot vedno, da tam, kjer ni Božje avtoritete, tudi človeška avtoriteta nima pravega temelja. V Svetem pismu je rečeno: Gospod je dal človeku čast pri otrocih. Gotovo je, da starši, ki vzgajajo svoje otroke za Boga, delajo tudi za svojo osebno srečo.

Bog je z družino imel svoje načrte. Družina naj bi bila prostor, kjer  kristjani drug drugemu pomagamo v ljubezni, ki jo prešinja vera. Prav taki ljubezni poje hvalnico sveti Pavel in našteva lastnosti, ki naj bi jih gojili v družini: iskreno vdanost, velikodušno ljubezen, medsebojno podrejenost. Družina naj bi bila nadnaravno svetišče, kjer kraljujeta mir in molitev, Božja beseda in hvaležnost.

Kristus je dobro vedel, da mora najprej odrešiti družino, če hoče odrešiti človeštvo. Zato je prišel na svet v družin in v njej živel večino svojega zemeljskega življenja.

Po: T. Kompare, Bogoslužno leto B