Mr 10,35–45

MESTO OB JEZUSU

Evangelij, ki smo ga brali na današnjo 29. nedeljo med letom, nam razkriva občutljivo človeško ranljivost: ošabnost, ki povzroča razdore. 

Odlomek iz Markovega evangelija nam je pravkar dal sporočilo, da so s ponižnostjo in razdori imeli težave tudi apostoli. Jezus je šel v Jeruzalem, kjer bo obsojen na smrt, bičan, s trnjem kronan in križan. Apostoli so to dobro vedeli, saj jim je Jezus že prej to kar dvakrat povedal. Kljub temu so apostoli upali, da bo Jezus spremenil svoj načrt in se prepustil slavi tega sveta, tako da bo postal kralj, ki bo obvladoval vse ljudi. Jakob in Janez, po krvi brata, od Jezusa zahtevata, da bi bila prva in najvišja v nebesih. Še tam bi rada poveljevala drugim. Prvi razkol v Cerkvi se je tako zgodil pred Jezusovimi očmi: Janez in Jakob sta se postavila proti drugim desetim apostolom. Šlo je za prva mesta v zboru apostolov: kdo bo večji in pomembnejši od drugih.

To je bil boleč začetek zdrah in prepirov v Cerkvi, ki jih povzroča ošabnost. Ko nekdo hoče biti več kot drugi, takrat se prične razkol. Niti demokratičnost in toleranca tega razkola ne moreta odpraviti, zato ker nista dovolj močni, da bi lahko odpravili egoizem. Miselnost tega sveta se je pretihotapila že med apostole in v poznejših stoletjih je ta miselnost dobila svoje zelo jasne izraze v prevladi, v posedovanju (prim. Mr 10,35–45).

Pismo Hebrejcem nam danes v drugem berilu priporoča, naj se trdno držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Čeprav brez greha, je bil kakor mi preizkušan v vsem (prim. Heb 4,14–16). Ne pozabimo, da so nebesa naš cilj, in zato se ne smemo čuditi, da je pot strma in utrudljiva. Vredno je nekaj pretrpeti, da nebesa dosežemo. Kam bomo pa v teh nebesih »posedeni ob Velikem duhovniku« (če jih seveda dosežemo), pa bo jasno šele tam.

Po: P. Štumpf