Mr 12,28b–34

motor življenja

Na vprašanje, kaj je pri avtomobilu najpomembnejše, bi vsak dorasel človek odgovoril, da je to motor. Če je motor zanič, prav nič ne pomaga še tako lepa karoserija, skrbno očiščena stekla, nove gume, mehki sedeži ali druga vrhunska notranja oprema. Z avtom se ne moremo nikamor peljati. Nekaj podobnega, kot je motor za avtomobil, je za naše človeško in krščansko življenje ljubezen. V današnjem evangeliju smo slišali, kako je nekoč k Jezus prišel pismouk, to je mož, ki je dobro poznal Sveto pismo in je Božjo besedo razlagal tudi drugim. Delal se je, kot da ne pozna Božje postave in je Jezusa vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« Jezus mu odgovori z besedami, zapisanimi v 5. Mz in so vsakdanja molitev vernih Judov, podobno kot nam kristjanom očenaš. Te besede so vsi znali na pamet, kot znamo mi Gospodovo molitev. Če pa neko stvar znaš na pamet, se rado zgodi, da jo ponavljaš in ponavljaš, pa ne veš, kaj govoriš. Ne pomisliš na vsebino besed. Jezus je pismouku navedel prvo zapoved: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca,« potem pa še drugo o ljubezni do bližnjega, ki je enakovredna prvi. Pismouk je bil z njegovim odgovorom zelo zadovoljen in ga je pohvalil: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal.« Tudi Jezus je bil vesel, ko je videl, da se pismouk zanima, kako bi pravilno služil svojemu Bogu. Rekel mu je: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« Kar pomeni: »Če boš to, kar veš, v življenju izpolnjeval, ti Božje kraljestvo ne uide.«

Jezus je poslušalcem velikokrat govoril, kako je ljubiti Boga in bližnjega najbolj potrebno. Medsebojno ljubezen je postavil celo za razpoznavni znak svojih pravih učencev. Kakor smo različni ljudje: različnih starosti, značajev, različnih poklicev, tako je lahko različna naša ljubezen. A vendarle mora biti v vsakem izmed nas. Ne kot sladkorček, s katerim se sladkamo, temveč kot vsakdanji kruh, s katerim se redno hranimo, da nam ne opešajo moči.

Po: S. Čuk, Misli srca