Preskoči na vsebino


Jn 1,1–18

TISTIM, ki so jo sprejeli, je dala moč

 

Beseda je postala človek – Bog prihaja med ljudi. V teh dneh smo ta stavek že mnogokrat slišali. Nevarno je, da bi zaradi tega ta resnična beseda odšla mimo nas, ne da bi se nas dotaknila. Bog se je učlovečil. Po besedi je postal človek. On, ki ni le beseda, le glas oz. nek zvok, ampak Beseda »človek«. Je oseba, ki govori, ljubi, se smeje, ki se te dotakne, ki te objame, potolaži … Človek, ki ustvarja odnos.

Tudi v naših medsebojnih odnosih ne moremo ostati zgolj pri besedah. Preiti moramo k nečemu bolj vidnemu, otipljivemu. Tako želi Bog na skrivnosten način ostati z nami v Jezusu, ki je z nami v vsakem trenutku. Bog namreč z učlovečenjem ni več enak Bogu Stare zaveze, kjer so ga ljudje dojemali kot neko bitje na nebu, daleč od njih. Bog v Novi zavezi po Jezusu v človeški podobi prihaja med ljudi, da ga lahko vidijo z očmi, z njim govorijo, se ga dotaknejo, da jih ta Bog lahko objame. Pa ne prihaja zgolj med takratno ljudstvo. Prav ta isti Bog želi danes priti med nas. Med bogate in revne, zdrave in bolne, mlade in stare, … prihaja povsod, tudi v tiste pore, kjer smo najbolj slabotni, najbolj »krvavi«, najbolj nemočni. To je veličina Besede, ki se je učlovečila

Dejstvo je, da za polno življenje potrebujemo navzočnost bližnjih: njihov čas, ljubezen, besedo vzpodbude, tolažbe, sočutja. Potrebujemo dejansko navzočega človeka. In tu je razlog, zakaj se je Bog učlovečil. Da bi ostal z nami, da beseda ne bi ostala hladna, nepoznana, zgolj nekje napisana ali slišana, pa ne udejanjena.

A ne smemo spregledati tudi naslednjega dejstva, ki nam ga predoča evangelist Janez: »Beseda je prišla med svoje, a je niso sprejeli.« Še danes prihaja med nas. Pa tega Jezusa, mi, ki smo njegovi, resnično sprejmemo? Danes, tukaj in zdaj moramo sprejeti to učlovečeno Besedo in jo ponesti na svoje domove, v svoje družine in jo udejanjiti. Ne more se nam zgoditi, da ostanemo sami, saj vsak dan prihaja med nas: po zakramentih, Božji besedi, ljudeh okrog nas … Le sprejeti jo moramo  

Po: P. Pučnik

 

Lokacija: