Preskoči na vsebino


Lk 15,1–3.11–32

KDO JE OČETU BOLJ PRI SRCU?

 

Zgodba izgubljenega sina, enega izmed milijonov, kar nas je na tej naši zemlji, je v vseh tej zgodovini krščanstva dajala novo upanje mnogim, ki niso bili nič slabši kot mi. Že Jezusovi poslušalci, ki so imeli ušesa svojega srca odprta za nauk Božjega usmiljenja, so zgodbo pravilno razumeli. V očetu, ki izgubljenega sina sprejme s solzami veselja, so spoznali nebeškega Očeta, Boga, o katerem je že v Stari zavezi zapisano: »Usmiljenja hočem in ne daritve … Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi.« V izgubljenem sinu pa so prepoznali sami sebe. To so brž odkrili srečni cestninarji in grešniki, ki so bili srcu Božjega Zdravnika tako blizu prav zaradi svoje revščine in bolehnosti. Niso pa mogli tega dojeti farizeji in pismouki, ki so se tako samovšečno imeli za pravične, dobre in poštene. Bili so prepričani, da Božjega usmiljenja in odpuščanja ne potrebujejo, saj natanko izpolnjujejo vse Božje zapovedi. Te je Božji učitelj upodobil v starejšem sinu, ki je bil jezen zaradi očetove dobrote, izkazane mlajšemu bratu – klatežu!

Tudi danes hodijo po svetu izgubljeni sinovi: med njimi sem jaz, si ti, smo kar vsi po vrsti. Po tem svetu pa hodijo tudi »starejši« sinovi – in tudi med njimi se bomo našli! To so tisti, ki z lahkoto obsojajo »grešnike« in nimajo zanje besedice razumevanja. Ponavadi so to zelo pobožni ljudje, kakor so bili v Jezusovem času farizeji in pismouki, manjka pa jim glavno: ljubezen, ki se kaže v razumevanju sočloveka in prizanesljivosti do njegovih napak. Tako imenovani pravični kristjani radi nastopajo v vlogi javnih tožilcev. Boga žalimo, če na grešnike kličemo njegovo kazen, ne molimo pa za njihovo spreobrnjenje.

In kateri sin je Očetu bolj pri srcu? Gotovo mu je ljubši človek s skesanim srcem kot pa tisti, ki je v svoji pravičnosti ozkosrčen. Vsi smo poklicani, da se po svojih najboljših močeh trudimo biti odprti in odpuščati; le tako bo dobri Oče tudi nas radostno sprejel v svoj objem.

 

Po: S. Čuk, Misli srca

Lokacija: