Preskoči na vsebino


Jn 8,1–11  

NE OBSOJAJ

Velikokrat v življenju smo podobni pismoukom in farizejem iz današnjega evangelija, ki so zasačili neko žensko v prešuštvovanju in jo z užitkom privlekli pred Jezusa. Vedeli so namreč, da je do takšnih žensk preveč popustljiv, saj jim je bil znan primer javne grešnice, ki mu je s solzami umivala noge in jih brisala z lasmi – on pa nič. Mojzesova postava je ukazovala, da je treba žensko, ki jo zalotijo pri prešuštvovanju, pobiti s kamenjem. Kaj pa bo rekel na to tale Jezus iz Nazareta? Si bo upal nasprotovati Mojzesu? Evangelist Janez pove, da tožiteljem sploh ni dal odgovora, temveč se je samo sklonil in nekaj pisal po tleh. Nekateri so razlagali, da je pisal v prah grehe tistih mož. Francoski pisatelj Francois Mauriac pa meni, da je v tla gledal iz usmiljenja do prestrašene ženske, kajti očitajoči pogled boli, ker smo ga prevarali za ljubezen. Potem se je zravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Vsi so šli proč, kajti videl je v njihova srca. Ženi ni rekel: »Ti si pa nedolžna. Kar si delala, ni greh!« Ne! Vidi v njeno dušo, vidi njeno skesanost, zato ji pravi: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več!«

Bili bi strahotno dvolični (in dejansko taki tudi smo), če nas v odnosu do soljudi ne bi vodila zavest, da smo bili že tolikokrat deležni Božjega usmiljenja in smo doživeli njegovo odpuščajočo ljubezen. Ali ni torej zdaj naša dolžnost, da smo obzirni, razumevajoči in usmiljeni? Ljudska modrost »Vsi smo krvavi pod kožo« pomeni, da imamo vsi napake, slabosti ter večje ali manjše grehe na vesti. Naslov današnjega evangeljskega odlomka je Grešnik ne sme obsojati grešnika. Apostol Pavel je zapisal: »S tem ko sodiš drugega, obsojaš sam sebe; saj ti, ki sodiš, delaš enako« (Rim 2,1). Nemalokrat nam manjka modrosti, da bi raje molčali, kakor pa na veliki zvon obešali slabosti in napake drugih. Deloma je razlog to, da hočemo (zavestno ali podzavestno) opravičevati sebe, saj če so drugi tako slabi, mi navsezadnje nismo med najslabšimi.

 

Po: S. Čuk, Misli srca

Lokacija: