Jn 13,31–35

LJUBITE SE MED SEBOJ

Preseneča najprej okvir, v katerega Jezus postavi svojo novo zapoved: pri zadnji večerji, potem, ko Juda odide. On se je namreč že odločil, da ne bo ljubil, ampak bo raje izsiljeval, izdajal in prodajal za denar. Verjetno sta za vsakogar od nas samo ti dve izbiri – ali želim zares ljubiti, čeprav z mnogimi padci, tudi zatajitvami (kot Peter), ali pa grem na Judovo pot …
V tem velikonočnem času Božja beseda nadaljuje z nakazovanjem stilov življenja, skladnih s tem, da smo skupnost Vstalega. Med njimi današnji evangelij predstavlja to, kar je Jezus izročil: zapoved ljubezni.

Kaj pomeni živeti zapoved ljubezni?

To najprej pomeni ostati v Jezusovi ljubezni. Prebivati v toku Božje ljubezni in se tam ustaliti je pogoj, da ne bo naša ljubezen med potjo izgubila svoje gorečnosti in drznosti. Tudi mi, kakor Jezus, in v njem moramo s hvaležnostjo sprejeti ljubezen, ki prihaja od Očeta in ostati v tej ljubezni ter gledati na to, da se ne ločimo od nje s svojo sebičnostjo in z grehom. To je zelo naporen program, a ni nemogoč.

Predvsem pa je potrebno imeti v zavesti, da Kristusova ljubezen ni neko površno čustvo, ne, ampak temeljna drža srca, ki se kaže v takšnem življenju, kot ga on hoče. Jezus namreč zatrjuje: »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« Ljubezen se udejanja v vsakodnevnem življenju po držah in dejanjih, če ne, je le nekaj varljivega. So le besede, besede, besede… To ni ljubezen, ljubezen je konkretna. Jezus od nas zahteva, da spolnjujemo njegove zapovedi, ki so povzete v misli: »Da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.«

Po: E. Mozetič