Lk 16,19–31

slomšek nas vabi na pot vere

Obhajamo Slomškovo nedeljo, kar je za vse nas priložnost, da poglobimo naš odnos do njega. Letos se želimo zaustaviti ob eni njegovih najbolj prepoznavnih kreposti, tj. ob veri, ki je luč na poti našega življenja. Blaženi A. M. Slomšek je bil človek globoke vere. Vera je bila navdih za vse njegovo delo. V Bogu in zaupanju vanj je videl smisel svojega življenja in poslanstva.

Imel je srečo, da je veličino in lepoto vere začutil že v domači družini. Vedno je bil staršem hvaležen za ta veliki dar, ki so mu ga posredovali. Prav zaradi tega je kot duhovnik in škof toliko besed namenil staršem in njihovi nalogi, in jih spodbujal, da skupaj z drugimi človeškimi krepostmi otrokom posredujejo tudi krepost vere.

Današnji čas zaznamuje veliko hrepenenje in teženje, da bi človek nekaj postal in nekaj imel. Vsak si želi ustvariti dobre pogoje za življenje. Skrb staršev, da otrokom želijo dati čim več možnosti, da razvijejo vse svoje talente, je v tem smislu do neke mere razumljiva. Toda zgodi se, da starši otroke vpisujejo v neštete krožke, misleč, da bodo lahko prek teh otrokovih dejavnosti uresničili sebe. Ob tem pa kateheza (verouk) in vzgoja za rast v veri večkrat stopata v ozadje. Blaženi škof Anton Martin Slomšek si je zelo prizadeval, da bi najprej starši spoznali in sprejeli vero kot vrednoto in jo potem posredovali naprej svojim otrokom in vnukom. Zato pravi staršem, da »je vera največja dediščina, ki jo otroci prejmejo od svojih staršev«.

Naj nam obhajanje Slomškove nedelje pomaga, da bomo krepost vere odkrivali kot prvo med vrednotami. Vero, kot luč na pot našega življenja in naše prihodnosti, kot dar in kot priložnost za naše kvalitetnejše in srečnejše življenje. Sprejeti Boga, iti po poti vere, ne pomeni odpovedati se osebni svobodi in na račun vere nekaj izgubiti. Obratno. V luči vere postane vse osvetljeno z novo, pravo lučjo! Vendar je potrebno, da naredimo korak k veri. To pa pomeni, da moramo izstopiti iz sebe. Pot k Bogu, pot vere je tako vedno pot, povezana s ponižnostjo in spreobrnjenjem.

Po: E. Mozetič