Mt 5,1-12

DOPOLNJEVANJE SEDANJOSTI IN VEČNOSTI

Iz odlomka o blagrih razberemo, da bo na zemlji v odnosih med ljudmi vedno kaj narobe. Vedno bodo med nami ubogi, žalostni, lačni in žejni pravice ali kako drugače zapostavljeni.

Razberemo tudi, da Bog do vsega tega ni brezčuten Obljublja, da bo ob svojem času vse spremenil v blagor. Deloma izpolnjuje to obljubo že na tem svetu z blagrom mirne vesti. Glavni blagor pa čaka pravične takrat, ko bodo preizkušnjo prestali.

Jezusov govor o blagrih nam je tudi opomin: Glej, da ne boš kriv tuje žalosti, da ne bo zaradi tvoje sebičnosti ali malomarnosti kdo lačen in žejen pravice, preganjan, lažno obdolžen!

Govor o blagrih nam je tudi spodbuda,. Če je rečeno, da bo na svetu vedno kaj narobe, to ne pomeni, da tako mora ostati in da se ne bi dalo česa spremeniti. Ni nam dovoljeno predati se v usodo ali malodušno vzdihovati. Kjer vlada nasilje, smo ga dolžni preprečevati; kjer se šopiri trdosrčnost, smo dolžni opozarjati na usmiljenje; kjer se vsiljujeta umazanija in prostaštvo, moramo naglašati čistost in dostojnost; kjer so strasti razburkane, jih moramo miriti; kjer so ljudje lačni in žejni pravice, moramo lakoto tešiti in žejo gasiti. To je »filozofija« vernih ljudi. V te vrste »filozofijo« se moramo vključevati. Četudi nas bo zaradi tega kdo zapostavljal, preganjal, nam očital, da se vmešavamo v njegovo področje, o nas lažnivo govoril ali nam kako drugače nagajal. Če bomo tiho, ko je treba spregovoriti, in če se bomo izmikali, ko je treba ukrepati, se utegne zgoditi, da se nam obljubljeni blagor spremeni v gorje.

V Jezusovih izrekih o blagrih se tako dopolnjujeta sedanjost in večnost. Ne gre zanašati se na to, da bomo blagre uživali šele v onostranstvu: že tu jih moramo uresničevati. Obenem pa dobro vemo, da nas njihovo polno uresničenje čaka nekje drugje.

Po: Beseda da besedo