Mt 5,13–16

VSAK KRISTJAN MORA BITI SOL IN LUČ V SVETU

V starih časih je bila sol edina začimba, ki je dala hrani okus. Brez soli bi bila hrana brez okusa. Jezus pravi: kar je sol za hrano, so kristjani za svet.

Kot sol smo poklicani, da postanemo učenci, prijateljski in prijazni ter da živimo v miru med seboj. Kot luč smo poklicani, da pokažemo pot. Brez luči se zaletimo drug v drugega in pademo v jarek. Brez luči in soli bi bil svet v zelo slabem stanju, nezanimiv in nemogoče bi bilo živeti v njem. Z lučjo in soljo postaja svet varnejši in boljši. Dolžnost kristjanov je, da naredimo svet boljši. Toda kako naj to naredimo? Na enak način, kot delujeta sol in luč. Najprej se moramo razlikovati od hrane, preden je uporabljena. Če sol izgubi svoj okus, je neuporabna in ne more več narediti razlike. Luč se mora razlikovati od teme, da bi lahko pomagala. Zato pomeni biti sol in luč sveta biti drugačen od sveta. Če verniki nimamo ničesar, kar nas loči od nevernikov, smo kot sol, ki je izgubila slanost in zato ne more povzročiti razlike. In tisto, kar nas loči od neverujočih, ne smejo biti samo oznake in priponke, ki jih nosimo, ampak predvsem življenje, ki ga živimo.

Ljubezen je razpoznavni znak, po katerem lahko ločimo pravega kristjana od lažnega. Nadalje pa sol in luč delujeta tako, da se združita s stvarjo, ki bi jo rada spremenila. Sol ne more spremeniti hrane, razen če ne gre v hrano in jo spremeni od znotraj. Luč ne more pokazati poti, dokler ne sreča teme. Včasih kristjani mislijo, da je prava pot, da se držijo stran od družbe in popularne kulture. Toda če se skrivamo pred resničnostjo naše družbe in našega sveta, se lahko zgodi, da bomo skrili svojo luč pod mernik. Da bi naredili razliko, se moramo zdramiti in se soočiti.

Sol in luč nista namenjeni sami sebi, ampak sta za to, da ju razdajamo drugim preko dobrih del. Tako 'vaša luč sveti pred ljudmi. Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih'.

Po: E. Mozetič