Mt 5,38–48

na kak način pa ti rešuješ spore?

V današnjem evangeliju nam Jezus naroča, naj ljubimo tudi sovražnike. Izredno težka zahteva. Vendar ljubezen do sovražnikov ne pomeni odpraviti vse spore s sveta, ampak jih tako razreševati, da ne teče kri. Ne pomeni spregledati nasprotij, ampak graditi most in prek njega priti k sočloveku in civilizirano razrešiti spor. To velja tudi v politiki na vseh ravneh, med narodi in znotraj naroda. Ravno politiki najprej zamahnejo z roko, češ, to je sanjaštvo, čista utopija. Kdor tako govori, ni o Jezusu in evangeliju razumel ničesar. Kdor ljubezen do sovražnikov razglaša za sanjaštvo, naj pošteno pove, da ima Jezusa za sanjača.

Ljubezen do sovražnikov pomeni odpovedati se nasilju. Po evangeliju je nasilnež človek, ki sovraži, notranje zasužnjen, nesvoboden človek. Sovraštvo nosi svojo kazen s seboj.

 »Tvoje sovraštvo je tvoja kazen,« je nekdo zapisal, saj človeka samega notranje razjeda in uničuje. »Če sovražimo svoje sovražnike, jim dajemo veliko moč nad seboj: moč nad našim spanjem, apetitom, zdravjem in duševnim mirom,« je zapisal Andrew Canegie.

Če pri sporu kdo od vpletenih iz notranje svobode in pokončnosti ne napravi velikodušno prvega koraka, potem ni izhoda iz začaranega kroga nasilja. Ljubezen do sovražnikov ni norost, ampak razumnost, stvariteljsko dejanje. Pomeni, da imaš  pogum narediti prvi korak. Kaže notranjo svobodo in pokončnost.

Mark Twain, ki je bil velik humorist, a tudi velik realist, je svetoval takole: »Preden se odločite, da boste ljubili svoje sovražnike, začnite malo lepše ravnati s prijatelji.«

Po: B. Dolenc