Jn 3,16–18

SVETA TROJICA – znamenje popolne ljubezni

Danes obhajamo slovesni praznik Svete Trojice, ki nam daje v zrenje ter češčenje božansko življenje Očeta, Sina in Svetega Duha. V Trojici vidimo tudi vzorec Cerkve, v katero smo bili poklicani, da bi ljubili, kakor nas je Kristus ljubil. Ljubezen je tisto konkretno znamenje, ki razodeva vero v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Ljubezen je prepoznavno znamenje kristjana. Protislovje temu je pomisliti na kristjane, ki se sovražijo.

Vsi smo poklicani pričevati in oznanjati sporočilo, da je 'Bog ljubezen' ter da ni daleč ali neobčutljiv za človeško življenje. On nam je blizu, vedno je ob nas, hodi z nami ter deli z nami naše veselje in bolečino, naše upanje in naš napor. Tako zelo in do takšne mere nas ljubi, da je tudi sam postal človek. To ljubezen je sicer težko razumeti, vendar jo čutimo, ko se približamo Jezusu. On nam vedno odpušča, On nas vedno čaka, On nas tako zelo ljubi. In ta Jezusova ljubezen, ki jo mi čutimo, je Božja ljubezen.

Sveti Duh, dar vstalega Jezusa, nam posreduje Božansko življenje in nam s tem omogoča vstopiti v dinamiko Trojice, ki je dinamika ljubezni, občestva, medsebojnega služenja in podelitve. Oseba, ki ljubi druge iz veselja, ker ljubi, je odsev Svete Trojice. Družina, v kateri se ljubijo in si medsebojno pomagajo, je prav tako odsev Svete Trojice. In tudi župnija, v kateri se imajo radi in si med seboj podeljujejo duhovne in materialne dobrine, je odsev Svete Trojice.

Praznik Svete Trojice razumem kot povabilo, da se močneje zavemo delovanja vseh treh oseb v našem življenju. Vabi vsakogar izmed nas, da odkrivamo Očeta, Sina in Svetega Duha ter se jih oklenemo, da bi lahko živeli polno in iskali zaklade, ki jih ne razjedata ne mol ne rja.

Po: E. Mozetič