Mt 25,31–46

BOG NAM ŽELI DOBRO

Današnji evangelij je eden tistih, ki nas vse vsaj malo strese. Najbrž nihče od nas ne čuti prave gotovosti, da ne bo pristal na levici. Ta neprijetni občutek pa ni cilj Jezusove prilike o sodbi. Verjamem, da nam Bog želi sporočiti vedno in povsod, da verjame v nas in da ve, da smo dobri. A kako naj se umirimo ob današnjem evangeliju? Danes smo namreč slišali, da so tisti, ki ga niso videli v stiski, deležni večne kazni.

Res je, da lahko ta odlomek beremo v luči, ki nam je bila najbrž tudi največkrat predstavljena: Če ne boš priden, ne prideš v nebesa! Pazi, kaj delaš! V tem pogledu se osredotočimo na kazen in na izpolnjevanje pravil. Ali je to resnično evangeljsko? Ali nam evangeliji govorijo v tej luči? V čem je razlika med ljudmi, ki se znajdejo ob sodbi – eni na levi, drugi na desni?

Ne gre za vprašanje, koliko stvari smo naredili prav ali narobe, ampak v prvi vrsti, kako smo gledali na gospodarja, ki je Bog; na življenje in talente v njem; ter na bližnjega.

Bog ne bo stopil pred nas z željo, da nas kaznuje. Bog je dobri Oče, ki nas skozi življenje vabi v veselje življenja: Vabi nas, da smo pozorni na lačne in žejne, nage, bolne … okrog nas.

Bog je dober in nam želi dobro. Vabi nas, da spoznamo, da je najlepše in najpolnejše življenje v služenju njemu in drugim. Ne nalaga nam torej kopice pravil, zapovedi in prepovedi, ampak nas vabi v veselje življenja. Veselje, ki je v pogledu na dobrega Očeta, na življenje, na sebe in na druge okrog nas. Ne v strahu, ampak v veselju in pogumu pojdimo na pot iskanja življenja v polnosti!

Končna sodba bo vsekakor sodba naših odločitev. Saj ne more biti drugače. Če si bomo danes prizadevali za ljubezen, je bomo deležni. Če bomo iskali le sebe, tudi jutri ne bomo vedeli, kaj početi z drugimi. Zelo preprosto. Ljubi, pa boš nagrajen z ljubeznijo.

Po: E. Mozetič