Mr 1,14–20

SREČANJE Z BOŽJO BESEDO NAS NAPOLNI Z VESELJEM

Izraelsko ljudstvo je po izgnanstvu pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede. Tudi mi smo lačni te Besede, čeprav te lakote včasih sploh ne začutimo. Hrana se pogosto skriva že na dosegu roke – na knjižni polici, kjer se skriva Sveto pismo, pogosto v prahu časa, saj ga nismo uspeli odpreti.

Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom. Dan tudi mojega srečanja z Gospodom: tako v besedi kot v evharistiji sami.

Ko slišim Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh? Božja beseda pogosto pride v eno uho pri  drugem pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj osebno storim za samo pripravo, da bi ta Beseda prispela v moje srce?

Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas.

Na mestu je, da si na to nedeljo Božje besede izprašamo vest: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost namreč ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja.

Cerkev nas uči, da je Jezus navzoč v njegovi Besedi. Zato je tako zelo pomembno, da tekom dneva prebiramo Sveto pismo. Zakaj? Da bi se ga naučili na pamet? Ne! Da bi našli Jezusa, kajti Jezus je prav v njegovi Besedi, v njegovem evangeliju. Vsakič, ko berem evangelij, najdem Jezusa. Ta me lahko osebno nagovori, a le, če ga sprejmem odprtih ušes, odprtega srca.

Po: E. Mozetič