Kako hitro se lahko obrne…

Kolikokrat smo že videli, da so se kakšne nepričakovane spremembe zgodile skoraj v hipu? Sončno popoldne je le v nekaj minutah izbrisala silovita nevihta. Radosten otroški smeh med igro je v trenutku bil zamenjan s krčevitim jokom ob bolečem padcu. Mlado življenje, polno upanja in moči, je v hipu žalostno ugasnilo.

Tudi v Jezusovem zadnjem – velikem – tednu lahko vidimo takšne hipne spremembe. Nepregledna množica ga ob vstopu v Jeruzalem slavi in ga pozdravlja kot dolgo pričakovanega kralja. Kakšno veselje, kakšno pričakovanje! A ves ta visokoleteči potencial se v nekaj dneh sesuje do tragedije na križu. Množice so popolnoma spremenile svoj ton; namesto veselega slavljenja se zgodi besen poziv k linču. In nazadnje množic ni več; je le Jezus sam in zapuščen na sramotnem znamenju križa.

A kakor se hipne spremembe lahko zgodijo iz boljšega na slabše, pa zahvaljujoč Božji milosti gre tudi obratno. Tragedija velikega petka se tako hipno zasuče v nepopisno radost velikonočnega jutra. Solze obupa se spremenijo v solze nepričakovane radosti.

Dragi moji farani! Bog nam po praznovanju velikonočne skrivnosti vrača tisto upanje, ki je bilo po človeških merilih že zdavnaj pozabljeno in izgubljeno. Kakor nas spodbuja apostol Pavel: nobena stvar, niti sama smrt nas ne bo mogla ločiti od Kristusove ljubezni. Kako se torej ne bi mogli iz vsega srca veseliti in radovati?

Blagoslovljeno in resničnega veselja polno veliko noč vam želim!

vaš župnik Jani