Mt 16,13–19

SI tUDI TI SKALA, NA KATERI LAHKO BOG ZIDA CERKEV?

Danes se ustavimo ob dejstvu, da je Jezus dal Petru novo ime: 'Peter', v Jezusovem jeziku 'Kefa', torej beseda, ki pomeni 'skala'. V Svetem pismu se ta beseda 'skala' običajno nanaša na Boga. Jezus tako z njo poimenuje Simona, a ne zaradi njegovih odlik ali človeških zaslug, temveč zaradi njegove pristne in trdne vere, ki prihaja od zgoraj.

Jezus je v svojem srcu začutil veliko veselje, saj je v Simonu zaznal Očetovo roko, delovanje Svetega Duha. Prepoznal je, da je dal Bog Oče Simonu zaupanja vredno vero, na kateri bo On – Jezus, lahko zgradil svojo Cerkev, torej skupnost, vse nas. Jezus je namreč nameraval dati življenje 'svoji' Cerkvi, ljudstvu, ki ni več utemeljeno na potomstvu, temveč na veri, oziroma na odnosu z Njim samim, na odnosu ljubezni in zaupanja. Da bi pa lahko začel s svojo Cerkvijo, je moral najti pri svojih učencih trdno vero, zaupanja vredno vero.

Gospod namerava graditi. V mislih ima podobo skupnosti, kot zgradbe. Zato Simona, ko sliši njegovo pristno izpoved vere, imenuje 'skala', in s tem nakaže namen, da bo gradil svojo Cerkev na tej veri.

To, kar se je na edinstven način zgodilo Petru, se zgodi tudi vsakemu kristjanu, v katerem zori iskrena vera v Jezusa Kristusa, Sina živega Boga. Današnji evangelij tako nagovarja tudi vsakega od nas. Kakšno je tvoje srce? Trdno kot skala ali peščeno; tako, ki dvomi, je nezaupljivo?

Če Gospod najde v našem srcu vero, ne rečem ravno popolne, ampak iskreno, pristno, tedaj vidi v nas žive kamne, s katerimi bo gradil svojo skupnost. Temeljni kamen te skupnosti je Kristus, vogelni, edinstveni kamen. Prav tako pa je Peter skala, v kolikor je vidni temelj edinosti Cerkve. Tudi vsak, ki je krščen, je poklican, da ponudi Jezusu svojo vero, sicer skromno, a iskreno, da bo On lahko tudi danes in v vsakem delu tega sveta nadaljeval z gradnjo svoje Cerkve.

Po: E. Mozetič