Dragi bistriški župljani!

V cerkvenem letu obhajamo kar nekaj praznikov. Lahko bi rekli, da je prav vsak od njih nekaj posebnega, saj nas z raznolikimi duhovnimi vsebinami vabijo k poglobitvi našega odnosa z Bogom.

Za vsako župnijo pa je vsako leto posebnega pomena slavje ob godu župnijskega zavetnika. Patron bistriške župnije je apostol Jernej, ki mu je Jezus ob prvem srečanju rekel: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Ponosni smo torej lahko, da nad našo župnijsko skupnostjo bdi svetnik, ki ga je Jezus tako visoko cenil, da ga je zaradi njegove zvedavosti in resnicoljubnosti postavil za apostola.

Jerneja je pred Jezusa pripeljala tipično človeška lastnost: bil je radoveden. Matral ga je firbec, bi rekli po domače. Ni pa to bila tiste vrste radovednost, ki doživi svoje in jo potem navdušenje mine, ampak je prerasla v pristno ljubezen do Jezusa; tako globoko, da je bila pripravljena darovati tudi svoje življenje.

Verjamem, da tudi ob letošnjem farnem prazniku radovednosti ne manjka J Si pa iz srca želim, da bi tako kot pri apostolu Jerneju radovednost vsakega župljana prerasla v iskreno željo, da skupaj gradimo naše občestvo – tudi za ceno raznih odpovedi, žrtev in preizkušenj. Imena našega zavetnika bomo vredni le, če bomo rastli v zavesti, da smo del župnije vsi; da ima vsak od nas od krsta naprej posebno poslanstvo in odgovornost za to, da širimo evangelij – torej veselo novico o odrešenju. Naše oznanilo bo pristno in učinkovito le, če bomo zmožni stopiti skupaj in pri tem tudi kdaj stisniti zobe, če naš glas ne bo takoj slišan, če bo treba komu odpustiti, če bo treba komu prisluhniti, če bo treba skleniti kak kompromis, če …

Ne bojmo se novih izzivov. Bog si je izbral prav naše – moje in tvoje roke, da po njih naredi nekaj velikega!

Jani Družovec, župnik