Lk 21,5–19

PRIČAKOVATI GOSPODA

Sporočilo današnjega evangelija je, da Gospod ostaja z nami »vse dni do konca sveta«. Torej tudi (morda predvsem) v stiskah in preizkušnjah. Seveda moramo ostati tudi mi z njim, kar pomeni, da moramo biti zvesti njegovim besedam in se držati njegovega nauka. In kaj nam ta naroča? V današnjem evangeliju govori o koncu zgodovine in koncu sveta, a to ne pomeni sejanja strahu in »paničnega čakanja« na konec. Prav zaradi možnosti napačnih naukov nam Kristus v evangeliju kliče: »Glejte, da se ne daste zavesti!« Ne smemo se pustiti zavesti krivim naukom o Kristusu, ki nas kot Božji Sin odrešuje. Ko sem bil pred leti v Angliji, me je ob vstopu v veliko knjigarno sprejela reklama: »Kupite si knjigo, ki vam bo razkrila revolucionarne stvari o Kristusu. Knjiga, ki bo uničila Cerkev!« Že skoraj deset let je od tega, a Cerkev še vedno obstaja. Nastajajo pa vedno nove knjige, ki govorijo o Kristusu kot nekakšnem čarodeju, guruju, »reinkarnaciji« te ali one osebnosti. Prav taki nauki, ki sejejo zmedo, so zelo nevarni. Zato nas Kristus, naš Odrešenik in Božji Sin, svari: »Ne hodite za njimi!«.

Današnji evangeljski odlomek lahko upravičeno razumemo kot nekakšno »nevtraliziranje« številnih »apokaliptičnih napovedi« o koncu sveta, o grozotah in katastrofah. Taka sporočila niso evangeljska. Sveto pismo uči, »naj verniki mirno delajo in jedo svoj kruh« (2 Tes 3,12). Naroča, naj vestno opravljamo svoje poklicne in stanovske dolžnosti in tako pričakujemo Gospoda.

Z vestnim opravljanjem svojih dolžnosti v življenju ter z vztrajanjem v Kristusovem nauku »si bomo pridobili večno življenje«. Zato prosímo, da bomo zvesti Bogu in se ne bomo dali zavesti tujim naukom, ampak bomo hodili za Kristusom, ki nam bo dajal modrost in bo v težkih trenutkih z nami, da se nam še las ne bo izgubil z glave in bomo vedno čutili njegovo ljubečo bližino.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem