Mt 5,13–16

svetiti, kjer je najtežje, a najbolj potrebno

Kristus nam v današnjem evangeliju naroča: »Vi ste luč sveta. Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,14.16). Lahko je biti luč v obilju in varnosti lastne sobice, a je to lahko sebično dejanje, kajti pomeni, da svetimo le sebi. Ni lahko svetiti v prerivanju in hrupu trga, a tu je naša luč najbolj potrebna.

Današnji evangelij pa nam daje še drugo podobo: podobo soli, ki dopolnjuje prvo o luči: »Vi ste sol zemlje.« Podobi luči in soli nam govorita, da ni lahko služiti, a je služenje v družbi potrebno. V Jezusovem času je imela sol pomembnejšo vlogo, saj niso poznali hladilnikov in zamrzovalnih skrinj. Če so hoteli dlje časa ohraniti  živila, zlasti meso in ribe, so jih morali osoliti. Kakor je sol ohranila hrano pred pokvarljivostjo in propadom, tako ljudje, ki služijo drugim in se jim dajo na voljo, varujejo družbo pred pokvarjenostjo in propadom. Taki ljudje družbo »držijo pokonci«. Gorje družbi, kjer ne bi bil nihče pripravljen služiti. Svet nujno potrebuje ljudi, katerih dobra dela bodo svetila kakor luč.

Z zglednim življenjem, z opravljanjem dobrih del najboljše pričamo za Boga. Lahko pa bi tudi obrnili trditev, da vsakdo, ki opravlja dobra dela, oznanja Boga, saj dobrota in dejanja ljubezni kažejo na Kristusa in na njegovo božanstvo, ker »je Bog ljubezen« (1 Jn 4,8).

Prosimo Gospoda, da bi mogli svoja dobra dela opravljati v  povezanosti z njim in tako pričati o njegovi dobroti.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem