Jn 9,1–41

MI ZAUPAŠ?

V današnjem evangelijskem odlomku želijo učenci vedeti, kako je tema prevladala nad človekom (nad človeštvom). Jezus pove, da tema ni posledica nekega jasno določljivega greha, temveč je stanje, v katerega je pahnjeno človeštvo, da bi lahko  skozi Jezusov nauk človeštvo spoznalo Boga in prepoznalo sebe kot bitja luči in ne bitja teme. Da bi bilo to mogoče, je potrebno najprej spregledati.

Zgodba o slepem človeku, ki mu Jezus z oslinjeno glino preustvari oči,  govori o boju teme proti luči. Ljudi, ki niso pripravljeni sprejeti luči, obvladuje dvom: »Ali ni ta tisti, ki smo ga videvali sedeti in beračiti? Ne, samo podoben mu je!«  Dvom zamaši ušesa tistim, ki jim je oznanjen Jezus.

Dvom pa ne ustavi poti svetlobi, ko moža, ki mu je Jezus odprl oči, zaslišijo farizeji in pismouki ter odkrijejo napako v postopku ozdravljenja. Jezus je svoje dobro delo naredil nezakonito, v soboto, ki je vendar dan, namenjen počitku. Jezus je očitno grešnik. Ponavljanje zgodbe o Jezusovem znamenju ne zaleže. Mož, ki vidi, ni zanesljiva priča. Potrebna je širša preiskava!

Pripeljite priče in jih ustrahujte. Grozite jim in slišali boste, kar boste hoteli! Možu, ki je spregledal, niti starši niso v pomoč. Da bi se popolnoma pregnalo svetlobo, je potrebno nasilna izločitev.

Če so se predstavniki teme želeli znebiti nekoga, ki vidi, ga Jezus, nasprotno, išče. »Verjameš v Sina Človekovega?« Z drugimi besedami – MI ZAUPAŠ? »Da, zaupam ti!« mu odgovori mož, ki je spregledal.
Iz tega sledi Jezusov nauk. Samo kdor ne vidi, lahko hrepeni po svetlobi, v dobesednem in duhovnem smislu. Kdor pa misli, da vidi, mu je to samoumevno in ne želi, da bi se ga motilo! Skratka, kdor noče videti, greši!

Po: http://radio.ognjisce.si/sl/117/utrip/3885/