Jn 17,1–11a

ČAKANJE NA SVETEGA DUHA

Od Gospodovega vnebohoda do binkošti obhaja Cerkev devetdnevnico k Svetemu Duhu. S tem posnema apostole, ki so se po Jezusovem vnebohodu vrnili v Jeruzalem in so v zgornjih prostorih vztrajali v molitvi »Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati« (Apd 1,14).

V tej devetdnevici s hrepenenjem pričakujemo, da bo prišel Sveti Duh nad nas, nad našo Cerkev, ki brez njega ne more obstajati, in na vsakega od nas, da bo oživelo posušeno in zakrnelo v nas. Število devet ima lastnost preobrata, spremembe. Pripravlja novo podobo – kot otrok, ki potrebuje devet mesecev v maternici, da se rodi. Prapodoba vseh devetdnevnic pa so prav binkoštne devetdnevnice apostolov skupaj z Marijo in ženami, ki so  spremljale Jezusa.

Pred binkoštmi molimo za obnovo Cerkve in za svojo osebno obnovo. Tako Svetega Duha prosimo, da bi v nas ponovno priklical življenje, ki je sredi vsakdanjega truda izgubilo na moči. Mnogi ljudje danes hrepenijo po živosti in polnosti življenja. Občutek imajo, da je to, kar živijo, daleč od pričakovanj življenja v polnosti. Želimo si novega duha. In prav v dihanju, ki nas vsak trenutek napolnjuje, lahko zaslutimo, da nas Bog neprestano obnavlja z dihom svojega Duha.

Sveti Duh je hkrati pomočnik in tolažnik, je Očetov dar. Za nas je živi vir, ogenj, luč, ljubezen in maziljenje. Je vir življenja, iz tega vira lahko črpamo, ne da bi ga izčrpali, saj je Božji vir. Mnogi se danes počutijo preutrujeni, iztrošeni in izgoreli, ker morajo neprestano samo dajati. Zato prosim v teh dneh, da bi vir Svetega Duha v nas znova žuborel, nas vedno znova osvežil in nam dajal moč. Daje pa nam tudi ogenj in luč, ki nas grejeta in razsvetljujeta. S svojimi maziljenjem ozdravlja naše rane in nas pripravlja za naloge, ki nas čakajo.

Po: A. Grün, Izkusimo velikonočno veselje