Mt 13,1–23

sto ali trideset

Poznal sem župnika, ki je bil v svojem poklicu izredno zagnan in do vernikov zelo zahteven. Pred vsakim krstom je imel za starše in botre posebna predavanja o dolžnostih, ki jih s krstom prevzemajo. Priprave na prvo obhajilo so bile vestne in dolgotrajne. Še strožji je bil, ko je šlo za zakrament sv. birme. Novoporočenci so morali prinesti potrdilo o opravljenem predzakonskem tečaju, potem pa še poslušati dolge župnikove razlage o svetosti krščanskega zakona. Tisti, ki so hodili k njemu k spovedi, so vedeli povedati, da je mnogo spraševal, nalagal težke pokore, v neredkih primerih pa odvezo odložil ali celo odrekel. V cerkvenih oznanilih je pogosto naglašal, da ne delajo prav tisti, ki hodijo k maši drugam. Vsi bi morali vsako nedeljo v domačo cerkev. Nekoč je javno grajal tiste, ki prihajajo samo za velike praznike, rekoč, da jih tudi takrat ni treba, saj so redni obiskovalcem v pohujšanje, v cerkvi povečujejo gnečo, njihova vernost pa je skrajno vprašljiva. Zelo težko je privolil na cerkveni pogreb nesprevidenih in samo matično poročenih … Če ga je kdo opomnil, da je prestrog, je dejal: »Še premalo zahtevam, če pomislim, da gre za neumrljive duše, ki jih bo Bog od mene terjal …«

Sosednji župnik pa je bil živo nasprotje. Od sebe in od vernikov je malo zahteval. Srečen je bil, če je opazil le kanček dobre volje. Za vse, kar je bilo slabo, je bil skoraj slep, iskreno pa se je veselil vsega lepega in spodbudnega, tudi če je bilo tega malo. Mnogi so to njegovo dobroto izkoriščali. Župnik je to vedel, a je v svoji dobrodušnosti znal reči: »Vem, da me bo Bog na onem svetu klical na odgovornost. Če bom že obsojen, naj bom rajši zaradi prevelike dobrote kot zaradi prevelike strogosti.«

Kateremu od obeh daje prav današnji evangelij? Obema, a nobenemu v celoti. Prvemu daje prav, ker je težil za stoternim sadom, drugemu, ker je bil vesel trideseternega (in še skromnejšega). Prvemu ne daje prav, ker ni razumel, da Bog dopušča možnost samo trideseternega sadu, drugemu, ker je spregledal sejalčevo željo po stoternem.

Po: Beseda da Besedo