Mt 21,28–32

BISTVO JE V DELU, NE V BESEDAH

Na Jezusovo vprašanje »Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« lahko brez težav tudi mi odgovorimo, da je delo pomembnejše od »govorjenja«. To vemo vsi. Tako je pomembneje to, kar se recimo naredi po volitvah, kot pa to, kar je bilo obljubljeno v predvolilni bitki. Enostavno je namreč nekaj reči, to realizirati pa je popolnoma druga zgodba. Običajno gre pri udejanjanju za mnogo večji in zahtevnejši izziv.

Ta evangelijski odlomek je vedno aktualen. V primerjavi z volitvami bi lahko rekli, da voditelji prihajajo in odhajajo, evangelij pa v nasprotju s tem ostaja vedno enak, z enakimi poudarki, jasnimi obljubami in »posledicami«. Vedno se nanaša na mene osebno, z osebnim pristopom in nagovarjanjem.

Skozi ogledalo evangelijskega odlomka poglejmo naše življenje. Kateremu od sinov smo podobni? Tistemu, ki takoj reče »Da.« in potem ne naredi ničesar, ali tistemu drugemu? Vprašanje, ki nam zagotovo pomaga izprašati vest. Jezus nas z ostrimi besedami želi prebuditi iz naših »iluzij« in izničiti naše predsodke, ko omeni »cestninarje in nečistnice«. Jasno nam pokaže našo podobo v ogledalu. Spadamo med tiste, ki se imajo za posebej pobožne in poslušne Božji volji, ko je pa treba pristopiti k »resnemu delu« za zveličanje, pa popolnoma odpovemo?

Ker je Jezus na prvo mesto postavil cestninarje in prostitutke, je nadvse šokiral množico. Tudi danes reakcija ne bi bila nič drugačna. Vendar nam s tako izrazito podobo želi zgolj povedati, kaj konkretno v njegovih očeh kaže na veličino človeka. Pomembna so mu dela, ne lepe besede. Na podlagi naših del se bo odločalo o tem, kdo pojde v nebeško kraljestvo.

Druženje ob oltarni mizi nas krepi, Božji kruh z oltarja pa nam daje notranje moči, da zmoremo opraviti poslanstvo in delo v vinogradu, v katerega vsakogar izmed nas vabi. Odzovimo se in delo tudi opravimo!

Po: p. J. Župiću